Vrača se zares

Društvo Zares, eden izmed treh krakov razgrajenega LDS, je te dni v javnost poslalo poziv k jasni diagnozi realnega stanja in k premisleku, kako k novi politiki prihodnosti. Po mnenju društva so stvari v Sloveniji alarmantne. "Povečuje se avtoritarna, oblastniška vloga države, lojalnost politični opciji pa ima prednost pred lojalnostjo zakonu. Umik države iz gospodarstva se je prelevil v selekcioniran prenos državne lastnine v 'prijateljska' poslovna združenja in politično-gospodarski klientelizem." Po njihovem mnenju se dogaja pokojninska antireforma, zdravstvo postaja zasebno polje korupcije in konfliktov, vlada promovira antiurbano politiko, načrtno se zmanjšuje kompetentnost občinskih uprav in politika izvaja očiten nadzor nad uredniško politiko nekaterih medijskih hiš. In tudi zato bo društvo organiziralo posvet o vrednotah nove politike, odprto javno razpravo, ki naj bi postavila temelje za programske usmeritve nastajajoče stranke. V društvu Zares se je sicer formiral razširjeni kolegij, v katerem so poleg šesterice poslancev tudi Andrej Rus, Roman Jaklič in Gregor Golobič. Prva dva sta tudi člana ljubljanske liste Zorana Jankovića.

Napoved javne razprave je v Sloveniji sprožila mnoga ugibanja. Kdo se bo pojavil na javnem srečanju? Kdo so ugledni strokovnjaki in prodorni misleci, ki jih napovedujejo? Ali bo poleg šesterice poslancev Zares tja prišel še kakšen drugi poslanec? Recimo Matjaž Švagan, za katerega se ne ve, ali se bo spopadel s Katarino Kresal za mesto predsednika LDS. Člani Zares so sicer trdili, da na programskem posvetu ne bo veliko zvezdnikov, da je pomembna vsebina in ne podoba, da bodo prišli ljudje, ki morda še niso znani, a bodo to lahko postali. V javnosti pa se je vseeno pojavil podatek, da bo z referatom sodeloval tudi Slavoj Žižek, filozof, ki je dolgo časa veljal za ideologa LDS. Žižek je sicer trenutno na Kitajskem, tako da ga tja gotovo ne bo, bo pa po vsej verjetnosti v Ljubljano poslal tekst.

Simbolna politična reaktivacija uglednega filozofa sama po sebi ne pomeni ničesar. Žižkove izjave je slovenska politična desnica že večkrat izrabila. Tisto o dobrem filmu in usodi slovenske države so žvižgali na Zboru za republiko, o oni o Gregorju Golobiču kot slovenskem Stalinu pa so razpravljali v parlamentu. A nekaj bi se iz njegovih razmišljanj lahko naučili tudi pri društvu Zares. Leta 2004 je Slavoj Žižek v Sobotni prilogi v članku Izpoved vulvoliberalca med drugim zapisal nekaj besed o skrbnikih politične sredine, o ljudeh, ki skrbijo, da se "da se politična tehtnica ne nagne preveč v desno ali v levo in tako ustavlja enkrat desnico, drugič levico ... Na takšen privilegiran položaj lahko pretendira le nekdo, ki dejansko 'nima pojma o demokraciji': demokracija pomeni prav to, da nihče ne more zastopati takšnega privilegiranega mesta čuvaja sredine, da nevtralne sredine ni, da so le 'pristranske' pozicije v boju s preostalimi. Ime za to odprto polje boja je demokratična politika". Člani društva Zares so sicer že večkrat dejali, da niso privrženci blokovskih delitev na levico in desnico. Da so nad njo. Torej bi morali biti tudi nad sredino.

Napovedani posvet o vrednotah nove politike pa je zanimiv še zaradi nečesa drugega. Na isti dan, le uro pozneje, se bo v Cankarjevem domu zgodila resurekcija Zbora za republiko. Peter Jambrek, Niko Grafenauer, Tone Jerovšek, Ivan Štuhec in drugi se bodo spraševali, kako je s sproščenostjo Slovenije leta 2007. Med govorniki sicer ni napovedanih ministrov Janševe vlade, ki so svoje članstvo v Zboru zamrznili. Sočasnost obeh dogodkov je verjetno naključna, a vseeno pomenljiva. Medtem ko bo del ljudi iz nekdanje LDS, stranke, ki jo je spodnesel tudi Zbor za republiko, poskušal začeti na novo, bodo njihovi največji kritiki obujali civilno združenje in se spraševali, kdo so tisti, ki še vedno zavirajo sproščanje Slovenije. Kam bodo usmerjene njihove puščice, ni težko napovedati.

Prebujanje društva Zares in obujanje Zbora za republiko seveda nista enaka dogodka. Prvi priznavajo, da se bodo jeseni preoblikovali v politično stranko, drugi svoje strankarske simpatije in povezave skrivajo za formo civilne družbe. Prvi iščejo svoj program in volilce, drugi imajo že oblikovano politično paradigmo, ki je imela nekoč tudi veliko politično podporo. In ravno sočasnost obeh dogodkov znova opozarja, da na slovenskem političnem zemljevidu prihaja do velikih premikov. Eni bi radi novo ozemlje zakoličili, drugi pa si želijo pridobiti tisto, kar so v zadnjih letih izgubili. Premiki v javnem mnenju dokazujejo, da ljudje iščejo nove alternative in da niso zadovoljni s ponujeno izbiro strankarskih možnosti. Po rezultatih večine javnomnenjskih anket namreč priljubljenost vladi skokovito pada, SDS pa ni več največja in edina prava slovenska stranka. Enako velika, če še ne večja, je tudi Pahorjeva SD, in vprašanje je, kako se bo odzvalo volilno telo, ko se bo jeseni pojavila še stranka, ki zase pravi, da bo stranka nove politike.