Vzajemnina prevara

Po zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je bil sprejet septembra 2005, so zdravstvene zavarovalnice do konca avgusta letos svojim zavarovancem dolžne vrniti starostne rezervacije. Seveda ne vsem, pač pa samo tistim, ki so imeli sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje s starostnimi rezervacijami. Pri zavarovalnici Adriatic Slovenica je takšnih upravičencev približno 277 tisoč, pri Vzajemni pa 180 tisoč. Prva je izplačila začela opravljati že decembra lani, druga je obvestilo o znesku rezervacij razposlala šele pred štirinajstimi dnevi, pri čemer je upravičencem določila zelo kratek, komaj desetdnevni rok za odgovor. Še več. Pri Vzajemni so dopis oblikovali tako, da je videti kot reklamni letak za še en zavarovalni produkt, zato so ga nekateri upravičenci vrgli v koš, ne da bi prej natančno preverili, čemu je sploh namenjen. Nič čudnega torej, da so se v torek, ko je potekel rok za oddajo, v ljubljanski poslovalnici Vzajemne vile dolge vrste ljudi. Med njimi je bilo tudi kar nekaj takih, ki so dopis pomotoma vrgli stran in so prišli po dvojnik.

Ljudi je zmedlo že to, da je dopis sestavljen iz dveh obrazcev. Na prvem, obširnejšem obrazcu Vzajemna ponuja sklenitev nadstandardnega zdravstvenega zavarovanja, ki omogoča izplačilo denarnega nadomestila za čas, ki ga zavarovanec zaradi bolezni ali poškodbe preživi v bolnišnici ali zdravilišču, pa tudi za čas, ko mora na bolniški dopust. Šele na drugem obrazcu je v zelo drobnem tisku naveden znesek rezervacij, dodan pa je tudi prostor, kamor upravičenec lahko zapiše številko osebnega računa, na katerega naj mu Vzajemna nakaže denar. Upravičenec do vračila rezervacij ima na razpolago dve možnosti. Od Vzajemne lahko zahteva polno izplačilo rezervacij v gotovini, kar pomeni, da zavarovalnici pošlje le številko transakcijskega računa, torej izpolni le drugi obrazec. Najpozneje do konca avgusta bo dobil izplačanih od sedem do največ 800 evrov gotovine. Druga možnost je, da se upravičenec odloči za sklenitev nadstandardnega zdravstvenega zavarovanja, pri čemer bo premija za to zavarovanje plačana s pobotom iz rezervacij. Če je Vzajemna upravičencu na primer dolžna 370 evrov in se ta odloči za sklenitev nadstandardnega zavarovanja tako, da mu zavarovalnica premijo za prva tri leta poravna z delom zneska rezervacij, bo v gotovini dobil izplačanih le 201,79 evra, preostalih 168,21 evra pa bo šlo za poravnavo zavarovalne premije. Če mu je Vzajemna dolžna na primer le 170 evrov, pa bo ob sklenitvi nadstandardnega zavarovanja s triletnim pobotom dobil izplačanih le 1,79 evra.

Ker je smisel celotne akcije vračilo rezervacij, se seveda postavlja vprašanje, čemu sploh sta potrebna dva obrazca. Odgovor na to je preprost. Gre za marketinški trik, s katerim želi Vzajemna ubiti dve muhi na en mah: čim več potrošnikom na zelo enostaven način prodati nov zavarovalni proizvod, hkrati pa zmanjšati znesek gotovinskih izplačil. Več ko je namreč pobotov, manjši je znesek neposrednih izplačil, ki jih je dolžna izplačati Vzajemna. Takšna poteza je zagotovo v korist zavarovalnice, vprašanje pa je, ali je tudi v korist zavarovancev.

Za začetek je zadeva problematična zato, ker ljudi zmede. Poleg tega je treba vedeti, da precejšen del zavarovalnega produkta, ki ga v dopisu ponuja Vzajemna, že zdaj obsega obvezno zdravstveno zavarovanje. Potrošnik tudi nima možnosti preveriti, ali je premija nadstandardnega zavarovanja, ki mu jo v dopisu ponuja Vzajemna, pravična. Ko enkrat podpiše prvi obrazec, je zavarovalna polica sklenjena, poznejše preverjanje ni mogoče. Tak nepregleden način sklepanja zavarovalne pogodbe seveda ustreza zavarovalnici, zagotovo pa ne more ustrezati zavarovancem.

Res je sicer, da Vzajemna nikogar ne sili v sklenitev nadstandardnega zavarovanja. Vsak se lahko popolnoma svobodno odloči, ali bo vzel gotovino ali pa se bo za del zneska rezervacij nadstandardno zavaroval. A res je tudi, da Vzajemna za to, da bi v pobot prepričala čim več ljudi, uporablja zelo prefinjene marketinške metode. V uvodu dopisa je namreč zapisano: "Zavarovanje lahko sklenete po izjemno ugodni premiji in se enostavno odločite za možnost pobota zavarovalne premije z delom zneska rezervacij ter si s tem prihranite poti in skrbi. Vsem, ki imate sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje VzajemnaZdravje, zavarovanje ponujamo s posebnim petodstotnim popustom za naše zveste stranke." Ob toliko ugodnostih in popustih klone tudi kakšen bolj razgledan potrošnik. A zgodba se tu še ne konča. Postavlja se tudi vprašanje, ali je pobot z nadstandardnim zdravstvenim zavarovanjem sploh zakonit.

Kar ni prepovedano, je dovoljeno

Po zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je pobot z zavarovalno premijo dovoljen. Poleg tega nikjer v zakonu izrecno ne piše, da zavarovalnica pobota ne sme opraviti s premijo nadstandardnega zavarovanja. Je pa zato v 21. členu zakona zapisano, da podrobnejša navodila za izračun oziroma pobot sredstev matematičnih rezervacij oziroma rezervacij za starost s sklepom določi Agencija za zavarovalni nadzor. Ta je že oktobra 2005 izdala sklep, ki med drugim določa, da lahko zavarovalnica na željo zavarovanca znesek rezervacij "delno ali v celoti pobota z zavarovalno premijo prilagojenega pogodbenega razmerja" pri zavarovancih, ki so privolili v prilagoditev pogodbenega razmerja in so upravičeni do izplačila rezervacij. V nadaljevanju sklepa pa še določa, da mora zavarovalnica ob pobotu obrestovani znesek rezervacij zmanjšati za premije, "ki jih mora zavarovalec oziroma zavarovanec plačati zavarovalnici za dopolnilno zdravstveno zavarovanje".

Ker je po zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju prilagoditev pogodbenega razmerja predvidena samo za dopolnilno zavarovanje, je iz tega mogoče sklepati, da je pobot mogoč le s premijo dopolnilnega zavarovanja, ne pa tudi s premijo nadstandardnega zavarovanja. Ali povedano drugače: Vzajemna z odločitvijo, da bo pobot opravila s premijo nadstandardnega zavarovanja, krši sklep agencije, posredno pa tudi zakon. Pri Vzajemni seveda vsak očitek o kršitvah odločno zavračajo, češ da zavarovalnica lahko pobota rezervacije s premijo dopolnilnega zavarovanja, ob tem pa zakon ne izključuje drugih možnih vrst pobotov. "Vzajemna bo pobote za plačilo premij izvedla samo na izrecno željo upravičencev, sicer bodo prejeli plačane rezervacije," poudarja prvi mož Vzajemne Marko Jaklič. Vodstvo Vzajemne torej zagovarja mnenje, da je dovoljeno vse, kar v zakonu ni izrecno prepovedano. Toda ali so stvari res tako preproste?

Na ministrstvu za zdravje pravijo, da je za uradno tolmačenje zakona pristojen zakonodajalec, ne pa ministrstvo, ki je predlagatelj zakona. A hkrati dodajajo, da "je bila intencija zakonodajalca vračanje rezervacij iz naslova dopolnilnih zavarovanj, saj zakon zahteva ločeno vodenje računovodskih evidenc". To pomeni, da se lahko opravi tudi pobot vračila rezervacij iz dopolnilnega zavarovanja. Na izrecno vprašanje, ali je torej pobot s premijo iz nadstandardnega zavarovanja nezakonit, na ministrstvu uradno niso želeli odgovoriti. Dejali so le, da je končna presoja o tem v pristojnosti Agencije za zavarovalni nadzor. Seveda smo zadevo poskusili preveriti tudi v tej ustanovi, a smo naleteli na medel odziv. Direktor Agencije za zavarovalni nadzor Mihael Perman je v telefonskem pogovoru dejal le, da se njihovi pravniki s tem vprašanjem še ukvarjajo.

Za zdaj se je na ravnanje Vzajemne še najostreje odzvala Zveza potrošnikov Slovenije, ki jo vodi Breda Kutin. V izjavi za javnost je potrošnike opozorila, da so jim zdravstvene zavarovalnice dolžne vrniti rezervacije, ki so jih iz njihovih zavarovalnih premij ustvarile v minulih letih. Agencijo za zavarovalni nadzor pa pozvala, naj preveri zakonitost ravnanja Vzajemne, ki zavarovancem namesto izplačila rezervacij ponuja možnost sklenitve nadstandardnega zavarovanja s pobotom sredstev iz rezervacij. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije upravičencem svetujejo, naj zavarovalnici pošljejo le podatek o številki transakcijskega računa, na katerega želijo prejeti vračilo rezervacij. Na potezi je torej Agencija za zavarovalni nadzor - jasno mora povedati, ali je ravnanje Vzajemne zakonito. Vprašanje pa je, ali si bodo v agenciji v to kislo jabolko upali ugrizniti. Ko je namreč podobno vzporedno zavarovanje ob izplačilu rezervacij zavarovancem ponudila zavarovalnica Adriatic Slovenica, je agencija molčala. Če bi se torej oglasila v zvezi z Vzajemno, bi ji lahko očitali dvojna merila, zato poznavalci pravijo, da kakšnega ostrega odziva agencije ni pričakovati.

Rok še ni zamujen

Koliko od 180 tisoč upravičencev je Vzajemni do izteka desetdnevnega roka, torej do 5. junija, že poslalo odgovor na dopis in koliko med njimi se jih je odločilo za pobot z nadstandardnim zavarovanjem, za zdaj še ni znano. Pri Vzajemni pravijo, da so prejeli osemnajst vreč pošte, zaradi česar sklepajo, da se je na obvestilo odzvala velika večina upravičencev. Prispelo pošto bodo pregledali do konca prihodnjega tedna, nato pa bodo upravičence, ki se do 5. junija na poziv niso odzvali, o vračilu rezervacij obvestili še enkrat. Hkrati zagotavljajo, da je bil 5. junij le tehnični rok, ki so ga določili zato, da bi upravičenci resno vzeli obvestilo in da bi se nanj čim hitreje odzvali, saj jim brez podatkov o njihovem računu ne morejo izplačati rezervacij. "Vendar bo Vzajemna pošto seveda sprejemala in rezervacije izplača tudi vsem tistim, ki se bodo odzvali po tem datumu." Če bi vam torej pri okencu Vzajemne zatrjevali, da je 5. junija potekel rok in da ste pravico do vračila rezervacije zamudili, takšne razlage ne smete sprejeti. Zgolj zato, ker ste zamudili arbitrarno postavljeni rok, to še ne pomeni, da ste izgubili pravico, ki jo imate po zakonu. Ker je pri denarju, še posebej, ko gre za zavarovalnice, dobro biti previden, ne bo škodilo, če bi se čim prej, najpozneje pa do konca avgusta letos, oglasili v Vzajemni in jih spomnili na dolg.

Seveda nas je zanimalo, kako uspešno poteka vračilo starostnih rezervacij pri drugi zdravstveni zavarovalnici, Adriaticu Slovenici. Po podatkih, ki so jih poslali iz Agencije za zavarovalni nadzor, je bilo doslej izplačanih 87 odstotkov obveznosti. Ker je zavarovalnica dolžna izplačati 2,685 milijarde tolarjev ali 11,2 milijona evrov starostnih rezervacij, to pomeni, da je upravičencem še vedno dolžna približno 1,5 milijona evrov. Ker je vseh upravičencev nekaj več kot 277 tisoč, to pomeni, da rezervacij še vedno ni dobilo vsaj 35 tisoč ljudi. Tistim upravičencem, ki se doslej niso odzvali na noben poziv zavarovalnice oziroma zavarovalnici niso poslali številke osebnega računa, namerava Adriatic Slovenica denar že julija, najpozneje pa do konca avgusta poslati prek posebnih nakaznic, dvignili pa ga bodo lahko v banki ali na pošti, in to brez dodatnih stroškov.