Popolni nadzor

Prejšnji teden je z ministrstva za pravosodje v medije ušlo interno gradivo s predvidenimi spremembami zakona o sodiščih. Gre za formalizirano gradivo, ki že ima obliko predloga zakona z že povsem izdelanimi idejami v obliki členov, skupaj z obrazložitvami. Pravosodno ministrstvo torej s predlogom zakonskih sprememb, ki uvajajo pravosodni nadzor, misli povsem resno. Po uzakonitvi sprememb, kot jih predlagajo, bo imel pravosodni minister prek svojih inšpektorjev popoln nadzor nad delom sodišč in sodnikov.

Ker je javno mnenje o delu sodnikov slabo, v diametralnem nasprotju z javnim mnenjem v primerljivih EU-državah, verjetno javnost pri nas takšnemu nadzoru niti ne bi nasprotovala. Vendar pa gre v tem primeru za protiustaven nadzor ene veje oblasti nad drugo. Sodstvo je, ne glede na to, kako z njim ravnata izvršilna in zakonodajna veja oblasti, še vedno tretja veja oblasti. Zato bi nadzor politike nad sodstvom pomenil še resnejše skrbi in večji poseg v ustavno ureditev v podobni meri kot na primer vladne namere po zmanjševanju pooblastil predsednika republike ali vladni nadzor nad slovensko varnostno obveščevalno službo. Vendar eno je, če se vlada loti nadzora Sove, ki je v osnovi vladna služba, ali če želi znotraj sistema izvršilne oblasti na račun instituta predsednika republike povečati moč. Povsem drugo pa je uvedba pravosodnega nadzora, ki bi dejansko porušil v ustavi zapisan in sprejet sistem delitve oblasti na tri veje. Smisel delitve oblasti je namreč prav v sistemu medsebojne kontrole in preprečevanja prevlade ene veje oblasti nad drugo. In s pravosodnim nadzorom bi si vlada zagotovila točno to - predvlado nad sodno vejo oblasti. Razmerje moči znotraj teh vej oblasti bi dokončno in tudi formalno nagnili v korist politike.

Pooblaščeni nadzorniki

Novela zakona govori o "pooblaščenih osebah ministrstva za pravosodje", katerih delo bi bili obiski sodišč in pregled sodne dokumentacije. Gre za uradnike ministrstva za pravosodje, ki svoje delo opravljajo na podlagi pooblastila, ki jim ga za potrebe inšpekcij na sodiščih izda pravosodni minister. Pri svojem delu pa naj bi uslužbenci ministrstva pri obiskih sodišča po zakonu lahko izvrševali "vpogled v spise, vpisnike, evidence in drugo dokumentacijo ter zahtevajo druge podatke in pojasnila nadzorovanega organa". Kdo vse pa so lahko "nadzorovani organi"? Predlog zakona te našteva taksativno, in sicer bodo nadzoru podvržene naslednje poklicne skupine: "sodniki, državni tožilci, državni pravobranilci, izvršitelji, notarji, vročevalci, stečajni upravitelji, sodni izvedenci, sodni cenilci, sodni tolmači in izvajalci pravne pomoči." Iz zapisanega je razvidno, da bodo pod nadzorom prav vsi, ki sodelujejo v sodnem postopku, razen odvetnikov. Nadzorniki ministrstva bodo po zakonu imeli vstop v prav vse prostore omenjenih organov in vpogled v vso dokumentacijo.

Predstavniki vladajoče koalicije so v času prejšnjih vlad v vlogi opozicije pogosto očitali takratni vladajoči politiki vpliv na sodstvo in vmešavanje v odločitve v konkretnih primerih. Moč in pooblastila za takšno ravnanje pa naj bi v skladu s predlogom zdaj dejansko dobil pravosodni minister, ki bo na sodnike vplival z možnostjo nadzora posameznega sodnika ali celo posamezne zadeve ter z nadzorom samim in uporabo v nadzoru pridobljenih podatkov. Novela zakona namreč predvideva, da po končanem postopku nadzora "ministrstvo za pravosodje sestavi poročilo o ugotovitvah opravljenega pravosodnega nadzora in ga vroči nadzorovanemu organu". Še več: zakon kljub vsem zapovedim o ločevanju oblasti predvideva tudi, da se "ugotovitve iz poročila lahko uporabijo za izvrševanje zakonitih pristojnosti ministrstva za pravosodje". Pravosodno ministrstvo lahko prosto razpolaga z med nadzorom pridobljenimi informacijami? Tako pravi predlog zakona.

Katere pa so tiste določbe v noveli, ki pravosodnim nadzornikom dajejo podobno moč nad sodniki, kot jo imajo različni inšpektorji nad različnimi drugimi družbenimi skupinami? Gre za določbe o discipliniranju sodnikov in drugih nadzorovancev, ki bi se nadzoru uprli. Zakon predvideva dve sankciji. "Če nadzorovani organ, njegov zastopnik ali pooblaščenec ali zaposleni pri nadzorovanem organu ovira pooblaščeno osebo pri pregledu, lahko pooblaščena oseba zahteva, da se le-ta odstrani." Če pa inšpektorju ne uspe samemu odstraniti sodnika iz prostora, pa lahko uporabi tudi policijo: "Če pooblaščena oseba pri opravljanju nalog pravosodnega nadzora naleti na fizični odpor, ali če tak odpor pričakuje, lahko zahteva pomoč policije. Policisti nudijo pomoč pooblaščenim osebam v skladu z zakonom, ki ureja policijo." Policija lahko torej sodeluje s pravosodnim nadzornikom tako kot z davčnim inšpektorjem, kjer spremstvo policije ni redkost. Kot izhaja iz navedenega člena predloga zakona, pa ima nadzornik možnost uporabe policijskega spremstva že, če se mu zdi, da bi lahko prišlo do odpora pri preiskovanem organu. Zakon z drugimi besedami dovoljuje, da se uslužbenci pravosodnega ministrstva, ki so pooblaščeni za nadzor nad sodstvom, na sodišče odpravijo v spremstvu policije.

Se upreti ali se pokoriti?

Na ministrstvu odgovarjajo, da ne gre za novost, pač pa zgolj za koncentracijo določb o pravosodnem nadzoru. Hkrati zagotavljajo, da "načrtovane spremembe v nobenem pogledu niso usmerjene na preverjanje pravne pravilnosti sodnega odločanja ali preverjanje vsebine sodnega odločanja na sploh, temveč gre za pravno pravilnost poslovanja sodne uprave. Ob tem dodajamo, da ministrstvo ne sme in nima namena posegati v neodvisnost sodstva in vsebinsko odločanje sodnikov." Sicer gre za standardno PR-ovski, tudi protisloven odgovor ministrstva. Najprej zatrjujejo, da novela zakona o sodiščih ne prinaša novosti, v isti sapi pa govorijo o spremembah in kaj prinašajo. Zagotavljajo tudi, da bodo pregledovali zgolj podatke o poslovanju sodišč, torej posle predsednikov sodišč, vendar so zakon spisali tako, da jim izrecno omogoča vpogled v vso dokumentacijo na sodiščih, vključno z dokumentacijo sodnikov. Ker inšpekcijski nadzor po lastni presoji odreja ali ne odreja ministrstvo, je strah pred nadzorom po željah politike še toliko večji.

Kakšen bo tokrat odziv sodstva? Vrhovno sodišče, torej sodna uprava, za zdaj molči. Stališče do predlaganih sprememb med vrhovnimi sodniki je po naših informacijah sicer izrecno negativno. Molči pa tudi sodni svet, njegov predsednik Marjan Pogačnik je recimo zgolj sporočil, da "se bo Sodni svet, kot vedno doslej, do sprememb zakona o sodiščih opredelil, ko bo posredovan v predpisano proceduro državnemu zbora." Na vrhovnem sodišču in v sodnem svetu za zdaj očitno vztrajajo pri nekonfliktni drži in upajo, da bo ministrstvo od predloga odstopilo samo. Praksa sicer uči drugače. Ko se pod aktualno oblastjo zakonska besedila znajdejo v državnem zboru, jih z amandmaji nihče več bistveno ne spremeni. Ostro se je odzvalo le Slovensko sodniško društvo, ki je v zadnjem času edino, ki si upa v javnosti nasprotovati novim in novim idejam o podrejanju sodstva. Predsednica društva Janja Roblek ne verjame, da se bodo stvari uredile same od sebe, o pravosodnem nadzoru, kot ga uvaja predlog zakona, pa meni, da je do sodnikov že kar žaljiv in ministrstvu predlaga takojšnje črtanje vseh členov o pravosodnem nadzoru.