Preverka na radiu

Pred dvema tednoma, 24. maja, je prostore postaje Radia Glas Ljubljane (RGL) na Cesti 24. junija v Ljubljani obiskal policist. Poizvedoval je, kaj je prejšnji dan o Avtonomni tribuni študentov, o civilnodružbeni pobudi, ki se zavzema za pravice študentov in ki z različnimi protestnimi akcijami javnost opozarja, da se vlada reševanja visokošolske problematike loteva na sporen način, poročal Radio Salomon. Zakaj se je torej policist oglasil na RGL? Zato ker imata radia iste lastnike, novice, ki jih predvaja Radio Salomon, pa pripravljajo na RGL. Po naših informacijah naj bi policist na radijsko postajo prišel z informacijo, da naj bi bil na Radiu Salomon prejšnji dan objavljen poziv k udeležbi k protestu Avtonomne tribune študentov, ki je prav v času njegovega obiska potekal pred vladno palačo. Ker shod ni bil prijavljen, naj bi policija sumila, da je radio razširjal sporna sporočila o spornem dogodku. "Policija je mislila, da je prejšnji dan slišala v komercialnih obvestilih poziv k shodu pred vlado. Vse skupaj smo preverili in ugotovili, da domneva policistov ni resnična. O Avtonomni tribuni študentov pa smo res poročali v novicah," nam je povedal namestnik odgovornega urednika RGL Mitja Urbančič, ki je bil prisoten ob policijskem obisku. Policist je radijsko postajo zapustil brez kakšnih posnetkov.

Zgodba je veliko bolj problematična, kot se zdi na prvi pogled. Prvo ključno vprašanje je, zakaj je policija obiskala radijsko postajo in kakšno zakonsko podlago za obisk je imela. Takšne policijske preverke medijev so se namreč dogajale v naši polpretekli zgodovini. Ko oblasti poročanje medijev ni bilo všeč, je nadnje poslala policijo. Sledila so zaslišanja novinarjev in urednikov, preiskave uredništev, zaplenjene izdaje medijev, zlasti Mladine ... Takšno ravnanje je bilo med tistimi, ki se niso strinjali s totalitarnimi prijemi, že takrat razumljeno kot pritisk na medije. S kakšnim namenom je torej policija zdaj obiskala RGL? Predstavnica za stike z javnostmi Policijske uprave Ljubljana Martina Gramec nam je posredovala suhoparen odgovor: "V zvezi kršitev Zakona o javnih zbiranjih, povezanih s protestnim shodom študentov 24. 5. 2007 na Gregorčičevi ulici v Ljubljani, so policisti med drugim zbirali obvestila tudi na eni od radijskih postaj na Cesti 24. junija v Ljubljani."

Iz odgovora je razumeti, da je policija preverjala protestni shod Avtonomne tribune študentov pred vladno palačo in da je v okviru tega obiskala RGL. A zakaj je policija sploh obiskala radijsko postajo? Avtonomna tribuna študentov sicer res nima formalnih vodij, a z njenimi člani ni težko vzpostaviti neposrednega stika. Navsezadnje so na dan, ko je RGL zaradi Avtonomne tribune študentov obiskal policist, prav ti študentje protestirali pred vlado. Poleg tega o tem, da je napovedan protest pred vlado, še zdaleč ni poročal le Radio Salomon, ampak praktično vsi mediji. Zakaj so se torej policisti podali na RGL? Kaj so pričakovali, da bodo našli na posnetkih? In kako bi ukrepali, če bi ugotovili, da je RGL dejansko objavil javni poziv k udeležbi na neprijavljenem protestnem shodu pred vlado? Bi ukrepali le proti študentom ali tudi proti radiu? Vprašanj je ogromno, molk policije pa pušča prostor za ugibanja o tem, ali ni bilo vse skupaj pravzaprav opozorilo medijem, naj pazijo, kaj in kako poročajo. Podobno se je v svojem pisnem protestu vprašala tudi Liberalna akademija: "Je bila v tem primeru policija uporabljena kot oblika diskretnega pritiska na urednike, češ naj pazijo na selekcijo pri objavi vestičk?" Kako pa na ravnanje policije gledajo v Avtonomni tribuni študentov? "Avtonomna tribuna hkrati izraža zaskrbljenost nad vestjo, da je policija obiskala RGL, ker je v okviru svojega informativnega programa poročal o naših aktivnostih in stališčih. Takšni pritiski na svobodo novinarskega dela poročanja so za Avtonomno tribuno povsem nesprejemljivi in menimo, da bi to moralo veljati tudi za demokratično družbo, kakršna si Slovenija želi biti."

Drugo ključno vprašanje je seveda, zakaj je policija sploh preverjala delovanje Avtonomne študentske tribune. Shod pred vlado res ni bil prijavljen. Obenem pa policija delovanje Avtonomne tribune študentov že ves čas spremlja zelo podrobno. Ko so se člani te civilnodružbene pobude odpravljali na enega prvih protestov, na miroljubno zasedbo avle ljubljansko Fakultete za družbene vede (FDV), in so pred tem obiskali še ministrstvo za visoko šolstvo, kjer so s svojimi slogani polepili njihovo avlo in simbolično prebrali izjavo, je nekaj posameznikov na poti na FDV prestregla policija, jih zadržala za slabe pol ure in vse do zadnjega popisala. Menda zato, ker naj bi se neprimerno obnašali in naj bi grozili vratarju na ministrstvu, čeprav so nadzorne kamere zabeležile, da slednje ne drži. Po naših informacijah naj bi se zdaj policija trudila, da bi tistim, ki jih je takrat popisala, vročila obvestila, da so kršili določila o javnem redu in miru. Obenem pa bi radi vročili še dodatne položnice organizatorjem protesta pred vladno palačo. Glede na to, da Avtonomna tribuna študentov, kot rečeno, nima formalnega vodstva, bo zanimivo videti, po kakšnem ključu bo policija izbrala nekaj posameznikov, ki naj bi "zakrivili" protest proti predlaganemu besedilu zakona o visokošolski in razvojno-raziskovalni dejavnosti, ki mu sicer nasprotujejo tako rekoč vsi visokošolski partnerji.

Morda pa ima policija še kakšen dodatni razlog za svoje (pretirano) zavzeto delovanje, ko gre pri iskanju avtonomnih študentov celo tako daleč, da preverja poročanje medijev. Ne smemo pozabiti, da je Avtonomna študentska tribuna že vse od svojega nastanka velik trn tudi v vladni peti, kar potrjuje ravnanje državnega sekretarja Aleksandra Zorna, ki je šel po protestu pred vlado celo tako daleč, da je krovno študentsko organizacijo, Študentsko organizacijo Slovenije, sicer neuspešno pozval, naj se distancira od Avtonomne tribune študentov in njenih protestov. Kakšen odnos ima oblast do medijev, pa je že tako dobro znano.