Negospodarno ravnanje

Računsko sodišče je ta teden objavilo revizijsko poročilo o tajnih nakupih ministrstva za obrambo (MORS) in ministrstva za notranje zadeve (MNZ), ki so bili opravljeni v letu 2005 in delno v letu 2006. Niti pri MORS-u niti pri MNZ-ju ni bilo ugotovljenih kakšnih drastičnih nepravilnosti, saj je računsko sodišče bolj kot ne pregledovalo, kako so potekali sami postopki tajnih nabav in kaj se je potem dogajalo. Naročila zaupne narave - kot se uradno reče tajnim nakupom - so namreč izvzeta iz sistema javnih naročil, tako da so postopki tajni in obrambnemu in notranjemu ministrstvu se glede tovrstnih naročil ni treba javno zagovarjati.

Računsko sodišče je obema ministrstvoma izdalo več priporočil, kako naj v prihodnje bistveno bolj racionalno ravnata z davkoplačevalskim denarjem kot doslej. MORS-u so svetovali, da naj vrednosti naročil oceni na podlagi raziskave trga in ne na podlagi razpoložljivih finančnih sredstev ter izvedeno raziskavo trga ustrezno dokumentira. Pri nabavah opreme večje vrednosti pa bi morali natančneje opredeliti stroške v življenjski dobi opreme, ker naj bi bilo to pomembno pri izbiri dobavitelja. Vzdrževanje je skoraj v vseh primerih celo dražje kot osnovna nabava. MORS pa naj bi v prihodnje izvajal tajna naročila bistveno prej, da si lahko več zainteresiranih podjetij pridobi dovoljenja za dostop do tajnih podatkov. Eno bolj zanimivih priporočil je, da bi lahko naročila, ki niso zaupne narave ali pa vsaj del, oddajali po postopku javnih naročil. MORS se je očitno večkrat raje odločal, da neko stvar naroči tajno, kot pa da bi se ukvarjal z dolgotrajnimi postopki pri javnih naročilih. To pa mu je omogočala precej splošna uredba o oborožitvi.

Vsa tajna naročila MORS-a in MNZ-ja v zadnjih letih sicer niso bila predmet tokratne revizije Računskega sodišča. Med drugim tudi ne precej sporna nabava ostrostrelskih pušk in mitraljezov, na katero smo opozarjali pred časom v Mladini. MORS tedaj ni želel razkriti natančnih podatkov o ceni dodatne opreme, katere del je bilo mogoče prosto kupiti na trgu. Primerljive cene pušk, objavljene v oglasih trgovcev, predvsem v ZDA, pa so bile precej nižje od zneskov, ki jih plačuje Slovenija. Revizorji računskega sodišča so pod drobnogled vzeli nabavo novih avtomatskih pušk Slovenske vojske, kakšnih večjih nepravilnosti pa niso našli. Kljub temu da je računsko sodišče izdalo le priporočila MNZ-ju in MORS-u, pa se v revizijskem poročilu najde kar nekaj primerov, kako smotrno z davkoplačevalskim denarjem ravnata MORS in MNZ pri tajnih nabavah.

Najbolj tragikomičen primer je nakup kripto GSM-telefonskih aparatov in baznih postaj (gre za mobilne telefonske aparate, ki omogočajo šifrirano komunikacijo, s katero naj bi onemogočali prisluškovanje). MORS je za njih odštel 161.079 evrov. Računsko sodišče je ugotovilo, da je GSM-oprema več kot leto dni po prejemu (28. septembra 2005) še vedno shranjena v notranjeorganizacijski enoti na MORS. Slednji pa je pojasnil, da novih kripto GSM-ov ne uporabljajo zaradi izdelave novega srednjeročnega programa opremljanja. Podobno se dogaja tudi z opremo za videonadzor, ki so jo nabavili za srečanje NATO v Portorožu, kasneje pa naj bi jo vgradili v objekte ministrstva za obrambo. Opremo naj bi zdaj vgradili do konca letošnjega leta. MNZ, ki ima seveda veliko manj tajnih naročil kot obrambno ministrstvo, pa so v reviziji recimo opozorili na negospodaren najem petih terencev, pri katerih bi lahko prihranili 3580 evrov.