Jure Trampuš

 |  Mladina 24  |  Politika

Previdni koraki k novi politiki

Društvo Zares je pripravilo prvi programski posvet

Polna dvorana posluša prvi programski posvet Združenja Zares

Polna dvorana posluša prvi programski posvet Združenja Zares
© Borut Peterlin

"Zares potrebujemo novo politiko, če bo Zares zares nova politika, bomo pa videli," je pred stavbo Gospodarske zbornice Slovenije razlagal Matjaž Hanžek. Ura je bila skoraj osem in uvodničarji prvega programskega posveta društva so že prebrali svoje prispevke, v dvorani pa se je razvila živahna razprava o tem, kakšna bi morala biti prava politika in kaj je narobe s to, ki je trenutno razširjena po Sloveniji. Navdušenja, nekritičnega ploskanja ni bilo ravno veliko, je pa bilo zato presenetljivo veliko dobrohotnih nasvetov protagonistom združenja.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Jure Trampuš

 |  Mladina 24  |  Politika

Polna dvorana posluša prvi programski posvet Združenja Zares

Polna dvorana posluša prvi programski posvet Združenja Zares
© Borut Peterlin

"Zares potrebujemo novo politiko, če bo Zares zares nova politika, bomo pa videli," je pred stavbo Gospodarske zbornice Slovenije razlagal Matjaž Hanžek. Ura je bila skoraj osem in uvodničarji prvega programskega posveta društva so že prebrali svoje prispevke, v dvorani pa se je razvila živahna razprava o tem, kakšna bi morala biti prava politika in kaj je narobe s to, ki je trenutno razširjena po Sloveniji. Navdušenja, nekritičnega ploskanja ni bilo ravno veliko, je pa bilo zato presenetljivo veliko dobrohotnih nasvetov protagonistom združenja.

Na prvi programski posvet društva, iz katerega naj bi nastala nova stranka, je prišlo razmeroma veliko ljudi. Toliko, da so organizatorji naknadno najeli še dve sosednji dvorani. Nekateri so se pripeljali iz Maribora, drugi iz Koroške, vendar med zbranimi poslušalci in razpravljavci ni bilo večjega presenečenja. Slavoj Žižek se na primer posveta ni udeležil, saj je bil na Kitajskem. Na posvetu ni bilo kakšnega uveljavljenega politika (razen poslancev društva Zares), kar pa je bilo pravzaprav mogoče pričakovati. Društvo Zares naj bi gradilo novo politiko in nova politika se gradi predvsem z novimi ljudmi. Tam so sicer bili nekateri nekdanji člani LDS Miha Kozinc pa Roman Jakič in Ivo Vajgl, tudi Vika Potočnik in gospodarstvenika Jože Lenič in Anton Majzelj ter akademik Niko Toš. Ni pa bilo na primer Milana Kučana ali pa Zorana Jankovića, ki ju imajo nekateri za edina resna nasprotnika Janezu Janši.

Akademska razprava

Pri združenju Zares bi sicer rekli, da ljudje in imena niso tako pomembni in da je pomembnejša vsebina nove politike. Morda se pri tem ne motijo, a iz razprav uvodničarjev je bilo zaznati, da obstaja konsenz o tem, da je uveljavljena politika slaba, celo škodljiva, na vprašanje, kakšna naj bi bila nova, pa ni bilo jasnega odgovora. Pojavljali so se le osnutki tega novuma v slovenski politiki. Pavel Gantar je recimo govoril o pomanjkanju politične inovativnosti. "Ob sedanjem razumljivem padcu politične legitimnosti sedanje vlade in njenega predsednika se zdi, da se politične sile presojajo po tem, kdo je sposoben na prihodnjih volitvah 'zamenjati Janšo'. To je absolutno legitimen kriterij presoje ... Pa vendar je to premalo: vprašati se moramo ne, kaj bo, če bodo 'ti' še naprej na oblasti, pač pa kakšno šolstvo, znanost, univerze, regionalni razvoj, razmerje med delom, kapitalom in politiko si želimo in verjamemo, da bo dobro za čim več ljudi ..."

Tine Stanovnik z ekonomske fakultete je v svojem prispevku SDS obtožil, da je njena politična filozofija v nekaterih primerih podobna filozofiji Franja Tuđmana. "Gre za 'vojaško' podreditev nacionalnih elit in pojmovanje države kot zasebnega fevda vladajoče stranke ... torej: sedanja slovenska politična oblast zmago na volitvah leta 2004 razume kot pravico do delitve 'plena', pravico do jemanja avtonomije posameznim entitetam javnega sektorja in pravico do ekstenzivnega klientelizma." Politika nove stranke bi morala biti poštena, moralna, etična in hkrati čisto jasno nakazovati, da pojem uspešnosti jemlje dovolj resno. Še najbolj je bil do aktualne vlade zajedljiv Andrej Rus, ki je v svojem prispevku o vrednotah nove politike zapisal, da bi morala ta biti bolj urbana. "Vrednote, ki jih danes ščitijo javne institucije, so davno preživele in v nasprotju z zahtevami modernega sveta, katerega del je hočeš nočeš tudi Slovenija. So vrednote malega sveta, izoliranega in zaščitenega pred vplivi velikih tokov, so vrednote tradicije, pastorale in tiranije zemlje ter institucij, ki so in še danes skušajo živeti od podrejanja in brezprizivnega gospodovanja." Zanj ideološko geslo o sproščanju pomeni poraz sodobne urbane družbe. "Tako dobesedno kot tudi metaforično - sproščanje v varnem zavetju domačega zapečka, zaščiteni pred nevarnostmi velikega sveta, pod budnim očesom velikega brata, sproščanje v neokrnjeni naravi stran od stresa mestnega utripa, sproščanje v brezskrbnosti zasebne sfere." Vrednote slovenske politike se morajo skratka urbanizirati.

Opazovalci in sopotniki

Nekaj pravijo politiki in načrtovalci nove stranke, nekaj drugega pa opazovalci. "Mislim, da je treba prisluhniti pobudam, ki odpirajo politični prostor prav skozi razmislek o konceptih, in jih podpreti. Danes je namreč več kot očitno, da odsotnost konceptov zapolnjuje le dnevnopolitični populizem, to pa je slabo," o iskanju nove politike razmišlja Mojca Kovač Šebart s filozofske fakultete. "Pragmatika, tempo, odločitve, vse to je nekaj, kar mora slediti. Začela se je razprava, ki naj bi ustavila dnevnopolitični pragmatizem, ki vodi politiko od dneva do dneva, brez konceptov. Politika se danes dela kot antipolitika, pojavljajo se eni ukrepi proti drugim. Delati pa bi se morala drugače. Pravzaprav me ne zanima stranka, zanima me, kaj se bo artikuliralo, in zelo bi si želela, da bi imela koga voliti. Pri sedanji izbiri te možnosti nimam."

Na posvet društva Zares je prišel tudi Franco Juri, član pozabljenega Foruma za levico, združenja, ki je pred leti zaznalo razgradnjo vladavine LDS in izpraznjenost levega političnega prostora. "Prišel sem, ker me zanima, kaj se dogaja v političnem prostoru levo od Zbora za republiko. Poslušal sem nekaj zanimivih referatov, ki sicer še zdaleč niso izčrpali celotne palete tem, ki jih v Sloveniji moramo razjasniti, zdi pa se mi zanimiva metodologija, pristop tega združenja k prehajanju v status stranke. Torej neka serija razprav, kjer se konfrontirajo različne ideje, kjer se dogaja osvetlitev tistih problematik, ki v klasičnih strankah niso prišle v ospredje." Franco Juri ima za bodočo stranko tudi nekaj nasvetov. "Svetoval bi jim, naj prisluhnejo tudi tistemu delu ljudi, ki nimajo več zastopstva v nobeni stranki. Mislim predvsem na delavce. Naj stranka ohrani dialog, ki je lahko tudi dialektičen, s sindikati." V razpravi je pogrešal mednarodno dimenzijo. "Poglejte, kaj se je zgodilo s Slovenijo, v trenutku so vse stranke podprle eno zunanjepolitično strategijo. Če imajo pri društvu Zares pogum, da odpirajo nove teme, bi se morali kritično in samokritično lotiti tudi mednarodne dimenzije Slovenije, v trenutku, ko smo kolonija gospoda Busha, ki nas veselo sponzorira."

Ostrejši od Jurija in Šebartove, ki na nastanek nove politike gledata z optimizmom, pa je bil Igor Vidmar. "Za zdaj je vse videti bolj intelektualistično, večina uvodnih govorcev je doktorjev, niti eden ni usodno zavezan politiki. To ni nujno slabo, a na neki točki se bo zadeva morala spremeniti. Stvar bo morala postati veliko bolj populistična, v dobrem pomenu besede. Če želijo biti uspešna stranka, če želijo komunicirati z mladino, z urbano populacijo, ne morejo ostati samo na ravni razprav." Vidmar je prepričan, da bi morala nova politika najprej počistiti s staro. "Še vedno čakam samokritiko tudi nekaterih posameznikov iz društva Zares. Kar nekaj izmed njih jih ima precejšnjo prtljago iz preteklosti in so bili soudeleženi v prejšnjih vladah. Golobič je govoril o dekadenci, pasivizaciji civilne družbe, vendar se to ni zgodilo v zadnjih dveh letih. Ni novega brez resnične analize starega in brez jasne opredelitve do preteklosti." In ocena? "Za politični vtis plus šest, za akademskega devet."

Med opazovalci in sopotniki je bil tudi Franci Kek, predsednik neparlamentarne stranke As. Kek je javno nastopil in na prvi pogled se zdi čudno, da predsednik neke male stranke simpatizira z nastajajočo novo stranko in ji pomaga, čeprav lahko hitro postane večja od njegove. "Poslušal sem, kar so govorili, in zdelo se mi je precej perspektivno, očitno bo iz društva nastala stranka, ki bo šla prihodnje leto na državnozborske volitve. Ena izmed možnosti je, da se naša stranka As kaj dogovori z društvom Zares, ni pa to edina možnost. Društvu Zares želim vso srečo. Ker želim vso srečo vsem, ki delajo dobro za druge, tistim, ki delajo slabo, pa ne želim sreče." Na vprašanje, zakaj misli, da bo stranka Zares delala res dobro, je Kek brez premisleka odgovoril, da zato, "ker poznam Gregorja Golobiča". Sicer pa na posvetu predstavnika ni imela samo stranka As, tam sta bila tudi Dušan Rebolj iz mariborske stranke Bor in pa Jože Vozelj iz SMS, in, to je še posebno zanimivo, tiskovna predstavnika Socialnih demokratov Sebastjan Jeretič in Melita Župevc, ki sta prišla pogledat, kako gre konkurenci.

Društvo Zares naj bi počasi pripravilo programske dokumente in na jesenskem kongresu na neposrednih volitvah izvolilo predsednika. "Če boste komunikativni, odprti do drugih, če boste poslušali, ne boste pridobili samo volivcev, ampak boste zmagali tudi v srcih," je ob koncu posveta društvu zaželel glas iz publike. Vendar je vprašanje, ali lahko naiven politični idealizem resneje strese uveljavljena politična razmerja v deželi, kjer vlada politika dualizma. In po kateri se valja včasih površen, včasih pa točen stereotip o cesarjevih novih oblačilih.