Jahanje kapitalskega bika

Osrednji indeks slovenskega borznega trga SBI 20 je sredi tedna presegel mejo 10.000 točk. Vlagatelji so navdušeni, borzni analitiki ponovno presenečeni, teoretiki pa so kot običajno rahlo zmedeni. Kapitalski trgi temeljijo na psihologiji pričakovanj, manipulacijah z informacijami in kompleksnosti interesov in v tem so nenavadno podobni političnim trgom. Napihovanje vrednosti delnic na slovenskem trgu je torej podobno političnemu balonu. Na obeh straneh se stopnjujeta slavljenje iracionalnega in histeričnost ekonomskih in političnih vlagateljev, krati pa se širi ekonomija strahu pred zdrsom in zaskrbljenost glede dolgoročnega izida teh procesov.

Rast tečajev slovenskih delnic ima najprej nekaj oprijemljivih ekonomskih razlogov. Gospodarska rast na globalni ravni je visoka in poslovni optimizem dober. Monetarne razmere so stabilne in še vedno tičimo v obdobju nizkih dolgoročnih obrestnih mer. Finančni tokovi so odprti bolj kot kdaj prej in podprti z vedno novimi igralci in finančnimi produkti, ki privabljajo kapital in povečujejo povpraševanje. Tu so vedno novi krogi liberalizacije, privatizacije in deregulacije tradicionalnih državnih monopolov, ki samo dodatno širijo kapitalske trge in povečujejo poslovne priložnosti za naložbe. Svet preprosto jezdi na kapitalskem biku, ki so ga prinesle globalizacija in strukturne reforme in del te zgodbe je kajpada tudi Slovenija.

Pri nas so razmere še bolj specifične. Kapitalski trg je majhen in plitek, zato ga vsak povpraševalni sunek spravi v živahno ciklično gibanje. Vlada je prav tako zaslužna za oživljanje borze. Zasluge pa so nekoliko protislovne. Na eni strani je sprožila nov krog privatizacije, ki je spodbudil vrsto pričakovanj in prevzemnih špekulacij, na drugi strani je s političnimi posegi v upravljanje družb povzročila številne obrambne reakcije, od menedžerskih odkupov do nove koncentracije lastništva. Na koncu ne smemo pozabiti na učinek finančne stabilnosti pri prevzemanju evra. To je v zadnjih dveh letih prineslo drugačno tečajno politiko, nove oblike regulacije finančnega sistema in sproščanje kapitalskih tokov, ki so prevetrili zatohlost finančnih trgov v Sloveniji.

Toda za izjemno napihovanje slovenskega borznega trga so odločilne kratkoročne tržne odločitve in špekulativni nagibi. Tržna kapitalizacija prvih petih delnic indeksa SBI je spektakularna in je letos presegla petdeset odstotkov. Slovenija v tem postaja bolj podobna balkanskim kot razvitim evropskim trgom. Tu se namreč že poraja zasuk, ki je za ekonomiste običajno standarden dokaz sprememb na borznem parketu. Centralni bankirji namreč povsod oznanjajo, da bodo nadaljevali z dvigovanjem obrestnih mer. In če sledimo izkušnjam sredi devetdesetih let, so obrestne mere v takšnih primerih rasle v razvijajočih se gospodarstvih še hitreje kot v razvitem centru. Od tod prvo opozorilo. Majhen dvig obrestnih mer povzroča velike spremembe kapitalskih tokov in devetdeseta leta so polna primerov tovrstnih finančnih kriz v Mehiki, Argentini, Braziliji, Koreji in Maleziji. Druga nevarnost tiči v visokih vrednostih nepremičnin. Pok tega balona pa lahko potegne za seboj vse druge kapitalske naložbe. Slaba novica je tudi, da večina vlagateljev v večanju premoženja išče predvsem vir finančnega zaslužka in nima nikakršnih podjetniških nagibov. Kapitalski svet vodi množica špekulantov, kar je legitimno, toda nevarno, ker njihove hitre reakcije samo še pospešijo borzne zdrse in morebitne krize. Tu so še klasične nevarnosti, kot so ameriški trgovinski primanjkljaji, pa cene nafte in surovin, vojn ter politične krize.

Lani so maja in junija zdrsnili delniški tečaji povsod po svetu in vse standardne razlage so tedaj odpovedale. Tržne dinamike kapitalskih trgov preprosto ni mogoče zajeti v nobeno matriko vzrokov, čeprav ekonomisti sejejo iluzije, da je svet okoli njih razumljiv in zato tudi obvladljiv. Psihologija trgov je nestabilna in nepredvidljiva, kolektivna zavest vlagateljev pa neslavno krhka. Zato na kapitalskem trgu pogosto velja igralniška logika, izgubim ali dobim, ne glede na to, ali je "cifra ali mož". Delniški trgi ne delujejo na racionalnih odločitvah. Danes bolj kot kadarkoli vemo, da jih poganjajo nesorazmernost informacij, ohlapna regulativna pravila finančnih trgov in muhavost vlagateljev.

Ni treba stopiti v delfsko preročišče, da bi napovedali, kako bosta slovensko bikovsko vročico streznila mrzla prha in zlom balona. Vprašanje je samo, kdaj in kako in kdo bo pri tem ohranil mirne živce in pravočasno pobral diferencialne dobičke zdrsa. Ali slovenski kapitalski trg čaka črna luknja ali zgolj postopne korekcije? Neizprosne sile precenjenosti vrednostnih papirjev, ki nimajo nikakršne podlage v realnih sposobnostih slovenskih podjetij in gospodarstva, bodo slej ali prej dohitele tudi slovenski politično-ekonomski ciklus. Poslovni optimizem vlagateljev v slovenske delnice danes poganja špekulativnost visokih donosov. Toda že jutri lahko prevlada strah, ki ga širi negotovost na političnem prizorišču. Če je politični ciklus Janševe vlade v prvih dveh letih mandata deloval pozitivno na delniški trg in botroval izjemni gospodarski rasti, so perspektive bolj negotove.

Za vsakim borznim dvigom stoji neka prepričljiva zgodba. Sedanje razmere v Sloveniji še vedno poganja Janševa stara ideologija reformnih sprememb. Toda na političnem trgu so se medtem reči že spremenile, ekonomske reforme so kozmetične, produkcija kriznih razmer in političnih afer pa se stopnjuje. Zgodba se torej spreminja. Medtem ko politiki mrzlično iščejo vrednote družbene "sproščenosti", nevede sproščajo negativna pričakovanja na kapitalskem trgu. Politika je torej eden izmed prvih vzvodov, ki lahko v teh dneh sproži mrzlo prho na bikovsko vročico slovenskega kapitalskega trga.

Davna Mendevillova politično-ekonomska Bajka o čebelah je skušala pokazati, kako se egoistične aktivnosti ljudi spontano spreminjajo v kolektivne vrline. Toda Mandevillova teza se je že zdavnaj izkazala zgolj kot literarna fikcija. Vedno znova se je namreč pokazalo, da med pridnimi čebelami na koncu prevlada ideologija trotov, tistih z desnih in tudi levih panjev. Slovenija danes je zadnji dokaz te teorije in trg kapitala prvo ogledalo takšnih razmer.