Pirati, ki se delajo, da to niso

Digitalna doba in avtorske pravice imajo težave v medsebojnem razmerju. Avtorske pravice, vsaj kot so bile urejene nekoč, je povozil čas, nove tehnologije pa omogočajo dostop do vedno večje količine najrazličnejših multimedijskih in tiskanih vsebin. Največ polemik pa tudi sodnih procesov v zadnjih letih se je nanašalo na uporabo nelegalne programske opreme ali pa so bili tarča izmenjevalci glasbenih mp3-jev prek interneta. Vendar pa gre pri tem za pretežno individualne uporabnike. Povsem druga zgodba pa je, če nekdo določene avtorsko zaščitene vsebine, ki niso v njegovi lasti, ponuja kot lastno storitev in pri tem še dobro služi. V Sloveniji se že nekaj časa razvija debata okoli klipinga, ki ga ponujajo številna za komunikacije specializirana slovenska podjetja. Kaj je kliping? Kliping je v bistvu spremljanje medijev za naročnike, ki želijo vedeti, kaj se o njih piše in govori blizu in daleč, kaj se dogaja na gospodarskem, političnem ali športnem področju ... Naročnikom tako ponudniki klipinga pošiljajo izbrane članke, natipkane zapise radijskih in tv-oddaj v elektronski obliki. Tovrstne storitve seveda nekaj stanejo, odvisno od tega, kaj si želite. S pojavom digitalne dobe se je povečalo tudi število najrazličnejših storitev, distribucija medijskih vsebin pa je postala tudi bolj preprosta.

V Sloveniji je več podjetij, ki ponujajo storitev klipinga. Pretežni del slovenskega kliping trga pokrivajo tri večja kliping podjetja, ljubljanski Kliping, d. o. o., (58 % trga), ki deluje v okviru Pristopa, ter mariborska Presscliping (okoli 30 % trga), partnersko podjetje SPEM-a, in Genion Clipping. Podobne storitve ponuja tudi podjetje Doseg Plus, ki svojim strankam celo ponuja digitalno knjižnico, "Medijsko knjižnico", arhiv pomembnejših slovenskih medijev v digitalni obliki. Njihovi naročniki pa so vsa najpomembnejša podjetja, državne ustanove, RKC ... V teh podjetjih sicer trdijo, da spremljanje medijev za njih menda ni nič kaj dobičkonosno. "Spremljanje medijev je samo ena od dejavnosti družbe Doseg plus. Zaradi konstantnega povečevanja obsega poslovanja drugih dejavnosti prihodki iz naslova spremljanja medijev predstavljajo vse manjši delež skupnih prihodkov družbe. Dobiček, ki ga ustvarimo iz naslova spremljanja medijev, je minimalen in ne presega trimestnega števila," so nam povedali iz Doseg plusa. Za Doseg plus morda kliping res ni tako dobičkonosen.

Po domače

Ostala trojica pa naj bi po poročanju Financ imela lani 3,2 milijona evrov prihodkov, letos celo 3,7 milijona evrov. Vendar se ne strinjajo, da je ta prihodek ustvarjen na račun člankov in drugih prispevkov večjih in manjših slovenskih medijev ter množice novinarjev in drugih avtorjev, katerih izdelke ponujajo svojim naročnikom. Primož Burgar iz Klipinga pravi, da naj bi bila bolj realna številka okoli 2 milijona evrov, ostali prihodki klipingarjev pa naj bi bili posledica medijskih analiz, prevajanj ...Vseeno lepa številka. Kakšne pa so odškodnine za uporabo člankov in drugih novinarskih ter sorodnih prispevkov medijem ali avtorjem, ki jih torej plačajo ta podjetja izvornim lastnikom, torej avtorjem oziroma medijskim hišam, v katerih delajo? Najprej je treba izpostaviti, da vsi zagotavljajo, da te avtorske pravice plačujejo oziroma da imajo za svoje posredovanje avtorskih del sklenjene dogovore z mediji. "Najprej smo začeli odnose urejati z največjimi medijskimi hišami. A med slovenskimi kliping agencijami smo v podjetju Kliping edini, ki imamo zadeve urejene ali pa smo v fazi njihovega intenzivnega urejanja. S tem namreč želimo postati partner medijskim hišam in novinarjem in ne njihova konkurenca. V samo delitev med medijske hiše in same avtorje pa ne želimo in ne moremo posegati. Leta urejanja tega področja so prinesla, da imamo danes urejene avtorskopravne odnose med drugim tudi z Delom, Delom Revijami, Dnevnikom, Pro plusom, RTV SLO, Večerom, Financami, Mladino in z več kot 20 drugimi medijskimi hišami v Sloveniji. A celovita ureditev problema je težak projekt, saj tudi večina medijskih hiš nima v celoti rešenega vprašanja avtorstva z vsemi novinarji, kaj šele ostalimi pisci," pravi Primož Burgar. "Sicer pa smo v letu 2006 v Kliping za avtorske pravice plačali medijskim hišam skoraj 50.000 evrov nadomestil, v letu 2007 pa ocenjujemo, da bomo za avtorske pravice plačali okoli 75.000 EUR." Ostali trije klipingarji o odškodninah za avtorske pravice ne govorijo. "Kliping agencije opravljajo servis branja in arhiviranja medijskih objav za gospodarske subjekte, državne inštitucije, športne organizacije, športnike, umetnike in ostale, ki želijo vedeti, kaj se o njih piše in govori in kdo to dela. Kliping agencije ne služijo denarja s prodajo avtorskih pravic članka, naša naloga je, da preberemo časopise za naročnike, torej opravimo storitev, ki jim prihrani čas. Naročniki želijo arhiv objav, v katerih so omenjeni, ki poročajo o njih in njihovem delu, in mi jim pripravimo kopijo za njihovo zasebno rabo. Zatorej promet kliping agencij nima prav nič opraviti s kompenzacijo za avtorske pravice," pravi Vesna Šerčič iz Genion Clippinga. "Plačevanje avtorskih pravic na medijskem področju v Sloveniji ni sistemsko urejeno. Trenutno v Sloveniji obstaja sivi trg, na katerem niso znana pravila igre, ki bi omogočala plačevanje teh pravic na nediskriminatoren način. V vrtincu dogajanj smo tudi sami prisiljeni v sklepanje pogodb z medijskimi hišami, pod različnimi pogoji, ti pa so naravnani velikokrat na neenakopraven položaj vseh subjektov na trgu. Ker nekatera pogajanja med medijskimi hišami in tokrat le kliping agencijami še potekajo, je nerealno govoriti o zneskih." Tatjana Novak iz mariborskega PressClippinga pa nam je sporočila le, da imajo avtorske pogodbe z mediji urejene s pogodbami oziroma soglasji. Kar se tiče plačila iz naslova avtorskih pravic, pa je to "poslovna skrivnost, ker je to predmet individualnih pogodb".

Pa te navedbe držijo? Poglejmo najprej Mladino. Za zdaj ima sklenjen dogovor le z enim podjetjem, dve pa si šele želita te pravice. Podobno je tudi na ostalih medijih. Pomočnik direktorja Dnevnika Aleksander Bratina pravi, da je zadeva pri njih v fazi urejanja in da bo najbrž to še nekaj časa trajalo. Direktor Financ Peter Frankl pa pravi, da so z največjima dvema dosegli dogovor, z ostalimi pa se še dogovarjajo. Večer je recimo ponudnikom klipinga ponudil tipske pogodbe, s katerimi so se vsi strinjali, in nekatere so že podpisane. Direktor Večera Milan Predan pa pravi, da je pozitivno, da so kliping agencije same pokazale interes po ureditvi razmerij.

Kolektivna organizacija ali individualne pogodbe

Pri klipingu gre nedvomno za izkoriščanje avtorskih pravic avtorjev. Dr. Miha Trampuž, vodja pravne pisarne Avtorske agencije, je v februarski Pravni praksi zapisal, da gre "za objavljena novinarska avtorska dela, ki jih posebne službe po objavi zberejo glede na določeno temo ali subjekt, nato pa reproducirajo, dajejo na voljo javnosti itd. Zadnje navedeno pomeni klasično avtorskopravno eksploatacijo, za kar bi kliping agencije morale predhodno urediti avtorske pravice. Če to ni storjeno, gre za kršitev avtorskih pravic, saj kliping ni zajet z omejitvami avtorske pravice ..."

V podjetjih, ki ponujajo kliping, sicer trdijo, da želijo, da bi se zadeva zakonsko uredila z noveliranjem Zakona o avtorski in sorodni pravici (ZASP), najraje pa bi videli, če bi razmerja med njimi in mediji urejala kakšna kolektivna organizacija, kot imajo recimo glasbeniki SAZAS in IPF. Svoje prispevke bi nakazali neki agenciji, ta pa bi razporejala denarne odškodnine upravičencem. Na temo urejanja tovrstnih medsebojnih razmerij je pred dobrimi štirinajstimi dnevi Zbornica za odnose z javnostmi organizirala okroglo mizo, kamor je povabila nekaj strokovnjakov in nekaj neposredno vpletenih. Še najbolj konkretna je bila Maja Bogataj Jančič, strokovnjakinja za področje avtorskih pravic, ki je prikazala nekaj različnih možnosti, kako bi se lahko uredila razmerja med uporabniki, klipingarji in mediji. Jančičeva je recimo prikazala slabe in dobre lastnosti kolektivnega uveljavljanja in opozorila, da to ni edina možnost, vsaj pri sedanji digitalni tehnologiji. Avstrijec Florian Laszlo pa je povedal, da je v sosednji Avstriji, kar se tiče klipinga, vse urejeno z individualnimi pogodbami med mediji in ponudniki storitev. Med sodelujočimi je bil tudi Mladinin direktor Andrej Klemenc, ki meni, da je Mladina tako kot ostali mediji precej oškodovana tako iz naslova avtorskih pravic kot najbrž tudi nekaj na račun naklade. "Verjetno bi bilo najbolj smotrno, da bi se vzpostavila centralna elektronska baza vsebin, komercialne pogoje dostopa do nje pa bi opredelili imetniki materialnih pravic, ki bi prispevali vsebine," pravi Klemenc. "Ob tem bi seveda posredniki svoje naročnike še naprej lahko zalagali s povzetki, analizami, sintezami in podobnim, kar zagotovo sodi v temeljno dejavnost kliping agencij, jih pa ne bi več neposredno zalagale s konkretnimi besedili, za katere trenutno nimajo materialnih avtorskih pravic. Tarifiranje dostopa do te baze bi bilo odvisno od obsega nabora medijev, za katere bi se klient odločil, na določeno časovno enoto, hkrati je po tem principu zlahka moč narediti enostaven ključ (mesečne) delitve dohodka."

Ureditev razmer oziroma sporazum z vsemi slovenskimi mediji bi verjetno tudi podražil kliping storitve, ki se zdijo vsaj medijskim hišam precej poceni. Urad vlade za informiranje oziroma komuniciranje, kot se sedaj imenuje, je letno za kliping, domač in tuj, plačeval okoli 300.000 evrov na leto. Javna uprava ima za spremljanje klipinga interni sistem Infoklip. Na uradu vlade za komuniciranje so nam sicer povedali, da imajo po eno geslo le ministrstva in vladne službe, toda vprašanje je, koliko uradnikov lahko brezplačno prebira vse časopisje. Primož Burgar s Klipinga sicer opozarja, da kliping podjetja niso edini naslov za izterjavo denarja za tovrstne avtorske pravice. Odškodnino iz naslova avtorskih pravic bi najbrž morale plačevati tudi knjižnice.

Drug problem je, kdo bi bil upravičen do odškodnin. Večina medijev od avtorjev medijskih vsebin zahteva, da prenesejo na njih avtorske pravice. Dr. Miha Trampuž pravi, da bi morali v morebitni noveli zakona določiti, da morajo del sredstev od avtorskih pravic dobiti tudi avtorji sami, ne glede na pogodbe, ki jih imajo, iz naslova sekundarne uporabe novinarskih del. Tako kot sedaj dobivajo odškodnine drugi avtorji, kot so recimo glasbeniki in pisatelji.