Popustila prva ljubljanska fakulteta

Več kot leto dni traja spor med pooblaščenko za dostop do javnih informacij Natašo Pirc Musar, javnostjo in fakultetami zaradi objave honorarjev, ki jih profesorji zaslužijo s predavanjem izrednim študentom. Pooblaščenka je že lani ob primeru Ekonomske fakultete v Ljubljani razsodila, da gre pri teh predavanjih za izvajanje javne službe, zato bi morali biti tudi honorarni zaslužki javni. Vendar se Ekonomska fakulteta takrat ni dala in je začela spor pred upravnim sodiščem. Spor še traja. Če ga bo dobila, bi to med drugim pomenilo, da so predavanja izrednim študentom tržna dejavnost, visoko šolstvo pa v tem delu ne bo več javna služba. Glede na delež izrednih študentov bi naš visokošolski sistem lahko v nekaterih primerih postal večinoma zaseben posel, saj je ponekod izrednih študentov že več kot rednih.

Čeprav rektorica Univerze v Ljubljani Andreja Kocijančič zagovarja mnenje, da so honorarji zasebna stvar - kljub razsodbi pooblaščenke meni, da so javne le plače, avtorski honorarji za izredni študij pa ne, saj niso rezultat delovnega razmerja -, se je Fakulteta za družbene vede prva med članicami ljubljanske univerze odločila, da njenega priporočila ne bo več upoštevala. Po nekaj mesecev trajajočem pravniškem dopisovanju je nedavno poslala seznam profesorjev, ki so leta 2006 na fakulteti prejeli najvišje honorarje za vse oblike dela z izrednimi študenti. Seznam se začne z Bogomilom Ferfilo, ki je, kot je pojasnil, 20.254 evrov (4,8 milijona tolarjev bruto) honorarja lani poleg redne plače zaslužil predvsem s predavanji treh dodiplomskih predmetov in petih podiplomskih predmetov. Na drugem mestu je mednarodni ekonomist Marjan Svetličič, ki je s predavanji zaslužil 14.373 evrov (3,5 milijona tolarjev bruto). Pojasnjuje, da je od uvedbe bolonjskih programov dela več, pomembnejša pa se mu zdi kakovost kot višina honorarjev. "Če so profesorji dobri, naj zaslužijo," odgovarja.

Podobno kot pri FDV se je pooblaščenka odločila tudi pri ljubljanski Pravni fakulteti, a se dekan Rajko Pirnat z njo ne strinja. Fakulteta je že od vsega začetka pokazala precej pravniške utvarjalnosti. Konec koncev je bil v sklopu njenega Inštituta za javno upravo zakon o dostopu do javnih informacij tudi napisan. Tako predstavniki fakultete sprva niso želeli odgovarjati na novinarska vprašanja o honorarjih. Ko smo sprožili postopek po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja in zahtevali seznam desetih predavateljev z najvišjimi honorarji, smo prejeli odgovor, da "takšne evidence ne vodimo". In ko smo nato zahtevali fotokopijo seznama vseh izplačanih avtorskih honorarjev, je fakulteta o sproženem sporu obvestila vse predavatelje, ki naj bi po njenem imeli pravico do pritožbe na upravno sodišče.

Ovir ni več, dokončno se mora fakulteta odločiti do ponedeljka. Nataša Pirc Musar je v odločbi zapisala, da "ocenjuje, da je v konkretnem primeru interes glede razkritja podatkov o izplačilih avtorskih honorarjev za opravljeno delo v zvezi z rednim in izrednim študijem močnejši od javnega interesa oziroma interesa drugih oseb za omejitev dostopa. Pooblaščenec je namreč tekom postopka ugotovil, da prihaja na področju visokega šolstva do obsežnega prepletanja javne in zasebne sfere. V javnem interesu pa je tudi transparentnost porabe sredstev, ki jih izvajalec javne službe pridobi s strani študentov ter koliko je predavatelju za opravljeno delo plačal."

Drugače je z Univerzo v Mariboru. Kot vemo, se je rektorovanje Ivana Rozmana začelo prav s honorarno afero, na koncu katere je priznal, da je v treh letih poleg plače prejel avtorske honorarje v bruto znesku nekaj manj kot 45 milijonov tolarjev. Precej nespretno je tedaj še sveži rektor trdil, da zneska ne sme razkriti, ker bi s tem kršil zakon o varovanju osebnih podatkov. Zdaj pa na mariborski univerzi menijo, da so honorarji za predavanja izrednim študentom javna informacija, in jo brez zadržkov pošiljajo v javnost. Leta 2005 so se na prva mesta, tako kot v prehodnih letih, povzpeli predavatelji s Fakultete za organizacijske vede v Kranju. Profesorji Jože Florjančič, Jože Jesenko in Vlado Rajkovič so tako zaslužili od 17,2 do 16,6 milijona tolarjev bruto.

Bitka za javnost pa je že izgubljena, kar zadeva zasebne visokošolske zavode. V zvezi s Fakulteto za podiplomske državne in evropske študije je pooblaščenka sklenila, da gre za zasebno ustanovo, ki se v celoti financira iz šolnin in drugih virov in zaradi tega ni dolžna odgovarjati na novinarska vprašanja. Kljub temu so po nekaterih podatkih prav zaslužki na teh fakultetah vrtoglavo visoki. Tako naj bi Peter Jambrek, predsednik Zbora za republiko in ustanovitelj Fakultete za podiplomske državne in evropske študije v Kranju ter Evropske pravne fakultete v Novi Gorici, za uro predavanja na slednji zaslužil približno 500 evrov honorarja bruto, Boštjan M. Zupančič, sicer sodnik za Evropskem sodišču za človekove pravice, pa zgolj 150 evrov. Jambrek na naše vprašanje ni odgovoril, prav tako ne na vprašanje, ali je pripravljen razkriti svojo dohodninsko napoved za leto 2006.