Vladna napaka, vredna 6 milijonov evrov?

V enem izmed anonimnih pisem, ki so te dni zaokrožila po parlamentu, avtorji trdijo, da je Jože Zagožen (SDS) na račun države zagotovil visoke dobičke družbam okrog Pivovarne Laško. Pismo bremeni tudi Andrijano Starino Kosem, bivšo državno sekretarko na gospodarskem ministrstvu, ki se je uprla navodilom Janeza Janše in začela delati za laško pivovarno. Če se spomnimo, se je v svojem nedavno objavljenem pismu poskušala obraniti prav pred takšnimi očitki, ko je zapisala, da so podtikanja strankarskih kolegov, "da sem si z manipulacijami pridobila milijardne koristi (najbrž v SIT, menda ja ne v evrih?)" neresnična.

Je kriva Kosmova ali Zagožen?

Za kaj gre? Zagožen, vodja Holdinga Slovenskih elektrarn (HSE), bi moral po sklepu vlade kupiti 18,5-odstotni delež Soških elektrarn. Ker ima HSE Soške elektrarne že v večinski lasti, bi po tej logiki lahko manjšinski delež dobil razmeroma poceni, saj gre za mrtvi kapital, s katerim nihče ne more vplivati na družbo. "Vsi v HSE smo vedeli, da lahko vse deleže manjšinskih delničarjev kadarkoli kupimo po knjigovodski vrednosti. Če le želimo," je zapisano v anonimnem sporočilu. "Najbolj sta to vedela Zagožen in zvesti pribočnik vsake oblasti, Medved. Kljub temu sta s prozorno manipulacijo deleže preplačala za 15 milijonov evrov. 15 milijonov evrov je bilo z eno potezo ukradenih iz žepov davkoplačevalcev, lastnikov HSE. 15 milijonov evrov je pristalo v zasebnih žepih bodočih delodajalcev Andrijane Starina (verjetno tudi Zagožna) - Boška Šrota in druščine."

Avtorji v tej anonimki trdijo, da je HSE 18-odstotni delež Soških elektrarn kupil po previsoki ceni. Celoten posel je bil vreden 38,9 milijona evrov. Denar je bil plačan dvema državnima podjetjema, to sta KAD in Triglav finančna družba, d. d., in dvema zasebnima, to sta KD Holding ter Infond Holding. Največji delež nakupa je odpadel prav na Infond Holding, ki je v posredni lastni Pivovarne Laško. Pozorni opazovalci so še pred anonimko opazili, da je konec leta 2006 Infond Holding od več manjših lastnikov kupil približno 8,5-odstotni delež Soških elektrarn za 12,5 milijona evrov. Kar pa pomeni, da je te deleže naprej, Holdingu Slovenskih elektrarn, prodal za približno 50 odstotkov višjo ceno. Spem komunikacijska skupina, ki svetuje pri odnosih z javnostmi tako HSE kot tudi Pivovarni Laško, je ob tem objavila spodbudno novico z naslovom "Nadaljevanje kapitalske konsolidacije skupine HSE z uspešnim nakupom deležev manjšinskih družabnikov v družbi Soške elektrarne Nova Gorica, d. o. o.", v kateri pa seveda ni omenjeno, da je nekdo vmes pri posredovanju precej zaslužil.

A kot smo izvedeli, celoten dobiček od preprodaje, torej vsaj okrog 6 milijonov evrov, ni ostal pri Infond Holdingu. Ker, kot so nam potrdili tudi v tej družbi, so s prvotnimi prodajalci sklenili pogodbo o preprodaji, kar pomeni, da so morali profite nakazati nazaj. Infond Holdingu je torej deloval zgolj kot posrednik. Zato se postavlja vprašanje, kdo je končni profiter. Je to res Pivovarna Laško ali kdo drug? V Infond Holdingu nam na to vprašanje niso želeli odgovoriti, pravijo, da gre za poslovno skrivnost. Po vsej verjetnosti gre za nekatere investicijske družbe, ki so si v preteklosti nakopičile deleže Soških elektrarn od ljudi, ki so mislili, da hidroelektrarne niso dobra investicija.

Gospodarski minister Andrej Vizjak je bil zaradi te zgodbe v nekem trenutku, sredi minulega meseca, besen. Za fiasko je obdolžil Zagožna, mu zato omejil tudi pristojnosti, saj naj bi storil napako v postopku. Zagožen mu je takrat odgovoril, da je delal v skladu z vladnimi sklepi in da je za delež Soških elektrarn plačal "zgolj" 40 odstotkov višjo ceno od knjigovodske, medtem ko naj bi zunanja strokovna ustanova navedla ceno, ki je za od 36 do 75 odstotkov nad knjigovodsko. Zaplet je danes očitno pozabljen. Na naše vprašanje so nam iz gospodarskega ministrstva odgovorili tako, kot je prej odgovarjal Zagožen: "Ker so neodvisni cenilci ocenili, da je cena, po kateri je HSE kupil deleže manjšinskih lastnikov Soških elektrarn, sprejemljiva, in ker so izračuni pokazali, da bi lahko pristali še na višjo ceno, ni nobenih osnov za oceno, da je HSE preplačal delež v Soških elektrarnah."

Se je Zagožnu in Vizjaku uspelo dogovoriti? Ali pa je Vizjak ugotovil, da spora nima smisla napihovati, ker so pravzaprav "katastrofalno napako", kot smo slišali, naredili v vladi, s tem, ko so objavili zahtevo, da mora HSE odkupiti manjšinske deleže? Naši viri trdijo, da je vlada to informacijo objavila kar na internetu, iz Infond Holdinga pa so nam sporočili, da so informacijo dobili iz medijev. Logično je namreč, da vlada o svoji nameri, da bo kupila neke deleže, javnosti ne bi smela obveščati, saj se v tem primeru cena dvigne. Prav to se je očitno zgodilo v opisanem primeru. Ker je informacija, da mora HSE kupiti deleže Soških elektrarn, prišla v javnost, so se lahko manjši lastniki organizirali, združili v Infond Holdingu, in svoje premoženje prodali po enkrat višji ceni. Če to drži, potem je vlada kriva za izgubo vsaj 6 milijonov evrov. Pa čeprav so verjetno profiterji v tem biznisu le imeli nekoga, ki jih je v množici javnih objav moral opozoriti na tisto bistveno informacijo. Na naše vprašanje gospodarskemu ministrstvu, ali z objavo sklepa, da mora HSE kupiti deleže, niso storili napake, odgovora nismo prejeli.

SLS in SDS v boju za Terme Čatež?

Druga zgodba v ozadju pisma Starine Kosmove pa je povezana s podjetjem Terme Čatež. Čateške toplice so bile pravzaprav prvi krivec, da se je Kosmova sploh razšla z Vizjakom, pa čeprav o tem v pismu ni govorila. Za njihovo lastništvo se je še do pred nekaj mesecev boril Bojan Petan s svojimi družbami okrog Državne založbe Slovenije (DZS). DZS ima v lasti tudi časopis Dnevnik. Ker bi morala Petanova pot do Čateških toplic voditi prek državnega Kada in Soda, je lahko država s tem Petana izsiljevala in zahtevala vpliv na časopis. Na drugi strani pa naj bi si za vpliv na Terme prizadeval tudi Vizjak, sicer doma iz bližnjih Brežic. Na to je zadnjič v oddaji POP TV Trenja poskušal opozoriti Stojan Zdolšek, odvetnik Starina Kosmove. Minister mu je odgovoril, da ga zadeva mora zanimati kot gospodarskega ministra. V tem trenutku spor še ni imel koalicijskih razsežnosti. S Pivovarno Laško naj bi bila namreč povezana Slovenska ljudska stranka. In prav prelom med SLS in SDS se utegne razplamteti konec tega meseca na skupščini Term Čatež. Po nekaterih informacijah lahko namreč v boj za Terme Čatež vstopi prav Pivovarna Laško, ki je blizu SLS, ali pa Istrabenz, ki pa ga vodi Igor Bavčar, še vedno član LDS. Konec koncev je na gospodarsko-politični lom koalicije opozoril tudi Janez Janša v intervjuju za TV Slovenija: "Tukaj na tej relaciji v koaliciji že nekaj časa škriplje. Očitno je neka pivovarna zadolžena za ljudsko stranko. Na kongresu te stranke jeseni bo očitno zanimivo. Očitno vsi v tej državi ne priznavajo, da je konstruktivna politika tekmovanje programov in da je potrebno nekomu, ki je dobil mandat na volitvah, pustiti toliko prostora, da dokaže, da je sposoben ta mandat izpolniti."

Pa vendar je Andrijana Starina Kosem v svojem slavnem pismu zapisala, da naj bi sodu dno izbila zahteva Janeza Janše po prodaji Večera Avstrijcem. Edini pomembnejši avstrijski igralec Klaus Schweighofer, predstavnik Styrie za Slovenijo in Hrvaško, je že zanikal, da naj bi se zanimali za nakup Večera. Namignil je na nemški WAZ, ki ima od nedavna sedež za jugovzhodno Evropo na Dunaju, direktor te centrale pa je Andreas Rudas, nekdanji generalni sekretar avstrijskih socialdemokratov. A tudi Rudas nam je odgovoril, da te informacije ne držijo in da WAZ nima interesa za nakup Večera.

SLS in SDS v boju za Večer?

Večer do sedaj s tujci ni imel posebne sreče. Zaradi njih so leta 2000 zaposleni novinarji in mali delničarji izgubili nadzor nad lastništvom. Zaradi informacije, da želita Styrija in Leykam kupiti Večer, se je Nova KBM po politični odločitvi iz vrha države odločila za intervencijo. Cena delnic se je zvišala za skoraj 10-krat in banki je uspelo pridobiti večinski delež. Večer je bil do tedaj še zadnji časopis v Sloveniji, ki je obdržal notranje lastništvo zaposlenih in upokojencev. Odkar pa je lastništvo prešlo na državo, so se zvrstile že kar tri zamenjave na vrhu, od prvotnih velikopoteznih načrtov, da bi z 2,5 milijona prihranjenih evrov pokupili manjše lokalne medije, tako ni ostalo veliko. Zato si verjetno tudi vodstvo hiše, razočarano nad domačimi lastniki, želi prodaje tujcu. S tem se očitno strinja tudi Janša. A približno 75 odstotkov Večera nadzoruje Pivovarna Laško, ki pa ima drugačne poglede.

"Po mojem osebnem mnenju ja," je odgovoril župan Maribora Franc Kangler (SLS) v Dnevnikovem Objektivu na vprašanje, če se mu zdi, da ima na Večer prevelik vpliv SDS oziroma konkretno družina Petek. O dokončnem vplivu na Večer bo konec meseca odločila skupščina, na kateri, če gre verjeti Kanglerju, naj bi zamenjali še kakšnega nadzornika, kasneje pa morda spet koga iz vodstva.