Simonitijev črni fond

"Na to je zelo dobro odgovoril pisatelj Drago Jančar v zadnji Sobotni prilogi. Mu kar zavidam, ker zna te stvari tako dobro artikulirati. Boljše jaz ne znam, tako da svetujem, da tisti, ki govorijo o strahu, preberejo ta njegov prispevek." Tako je predsednik vlade Janez Janša v intervjuju za TV Slovenija posebej omenil in virtualno po rami potrepljal pisatelja, ki je prej in boljše odgovoril pisateljem, ki poudarjajo prisotnost strahu pod novo oblastjo - da predsedniku ni bilo treba. Vendar spoštovanje predsednika vlade ni edino, kar Draga Jančarja povezuje s sedanjo vlado.

Založba Slovenska matica, katere glavni urednik in tajnik je Jančar, je tako kot vsako leto tudi letos od države prejela precejšna finančna sredstva za izvedbo svojih projektov. To ni nenavadno, navsezadnje je Slovenska matica založba s tradicijo in z ugledom, akademik Jančar pa pisatelj, ki uživa ugled v državi in tujini. A to seveda ne pomeni, da je Slovenska matica abonirana in da lahko sredstva dobi mimo ustaljenih, zakonsko predpisanih poti.

Toda zgodilo se je ravno to: Slovenska matica je dobila skoraj 110 tisoč evrov državnih sredstev, in to mimo vseh razpisov. Denar ji je nakazal minister za kulturo Vasko Simoniti iz tako imenovane ministrove postavke, iz katere lahko po prosti presoji - tako minister utemeljuje svoje ravnanje - deli kulturni denar. Založba Slovenska matica bi sicer denar lahko dobila prek knjigi namenjenih razpisov. Vendar se to ni zgodilo - in sicer zato, ker Slovenska matica ni izpolnila zakonskih pogojev. Najprej je ostala brez denarja ob programskem razpisu za obdobje 2007-2009. To pa zato, ker se je Jančar zaradi preobilice drugih obveznosti, kot pravi sam, preprosto pozabil prijaviti. V njegov bran je sicer mogoče navesti, da gre za enega najplodovitejših in tudi najbolj branih slovenskih pisateljev, pred dnevi je recimo prejel letošnjo nagrado Jean Amery za esejistiko, ki jo podeljujejo v Nemčiji. Denarna vrednost nagrade, ki jo je prejel za zbirko esejev Brioni, ki govori o Titu, znaša 12 tisoč evrov.

Matici je po prvi napaki ostala še možnost za prijavo na tako imenovani projektni razpis ministrstva za kulturo. V tem primeru je Slovenski matici uspelo pravočasno oddati 14 prijav. Vendar jih je bilo 11 zavrnjenih zaradi formalnih napak pri izpolnjevanju. Dejanski razlog za zavrnitev so bili zneski, za katere je društvo zaprosilo in so bili glede na razpisne pogoje previsoki. Matica je tako zaradi nespoštovanja zakonskih razpisnih rokov in omejitev po lastni krivdi ostala brez javnih sredstev. In minister je nato posredoval na opisani način.

Slovenska matica sicer navadno pobere dobršen del razpisnih sredstev, letos pa jih je zaradi svoje nespretnosti prepustila drugim založbam. Pričakovali bi, da so letos sredstva torej dobile druge založbe in da so bila dejansko vsa sredstva razdeljena. A minister Simoniti je po spoznanju, da je velika večina Matičinih prijav na drugi, projektni razpis zavržena, velel zadržati ravno toliko razpisnega denarja, kolikor je znašala vrednost neustreznih Matičinih prijav. Ta sredstva so potem prelili v ministrov fond, minister pa jih je dodelil Slovenski matici. A to ni pomembna informacija zgolj zato, ker tega denarja niso bile deležne založbe, ki so oddale pravilne prijave, pač pa tudi zato, ker je ministrstvo zadržalo kar 18 odstotkov razpisnega denarja, več kot 111.000 evrov. Ali torej ministrstvo objavlja javne razpise zgolj zato, da ugodi zakonskim zahtevam? Ravnanje jasno kaže, da vse založbe, ki so kandidirale za denar, niso enakovredne, nimajo enakega statusa.

Jančarjevega mnenja nam ni uspelo dobiti, saj je šel na dopust. Pred tem je za Dnevnik o neuspehu na projektnem razpisu dejal: "Več kot 60 odstotkov vseh stroškov po bilanci lanskega leta namreč pokrivamo z lastno prodajo, ob projektnem razpisu pa smo uspešno sodelovali še na dveh." To je Jančar dejal sredi junija, šele kasneje pa se je pokazalo, zakaj spričo neuspeha ni bil preveč zaskrbljen - ker je denar dobil po drugi poti. Ko je prišlo do razkritja, pa se je, tokrat z dopusta, spet oglasil. V pismu, objavljenem v Dnevniku, je v nasprotju s poprej brezskrbnim odnosom zaradi neuspeha na razpisu zapisal: "Dejstvo, da je minister za kulturo Slovenski matici pomagal iz težavnega finančnega položaja, bi moralo vsakega dobromislečega kulturnega delavca na Slovenskem razveseliti." O ministru samem pa je zapisal: "Imamo pa na srečo ministra za kulturo, ki ni birokrat, ampak znanstvenik visokega ranga, zgodovinar, intelektualec, poznavalec kulturne ustvarjalnosti."

Za mnenje o za laično oko vsaj sporni, če že ne nezakoniti dodelitvi 110 tisoč evrov smo povprašali predsednika računskega sodišča Igorja Šoltesa in ministra za javno upravo Gregorja Viranta. Šoltes odgovarja, da o konkretnem primeru ne more soditi, saj računsko sodišče takšne ugotovitve lahko podaja samo skozi revizije, a dodaja: "Lahko pa rečem, da vsaka poraba javnih sredstev ali dodelitev sredstev mimo predpisanih pravil lahko pomeni nepravilnost." Z ministrstva za javno upravo so odgovorili pomenljivo spravljivo: "Na zastavljena vprašanja vam ne moremo odgovoriti, niti, kot vam je zagotovo znano, ne komentiramo morebitnih ravnanj drugih ministrov."

Je torej Simoniti ravnal nezakonito? Morda ne nezakonito, ustreza pa ravnanje ministra mednarodni definiciji korupcije, ki kot najhujšo korupcijo poudarja prilagajanje zakonov tako, da koristijo posameznikom ali interesnim skupinam. Državni zbor je namreč pred točno mesecem dni na predlog ministrstva za kulturo spremenil zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo, in sicer tako, da je minister dejansko dobil možnost razdeljevanja sredstev po svoji presoji. Že takrat ga je poslanec Jožef Školč vprašal, ali zakon spreminjajo zaradi Jančarjeve "napake". Seveda je minister Školča zavrnil. A takoj, ko je zakon začel veljati, je Jančarju na tej zakonski podlagi nakazal denar.