Prazne obljube

Konec maja je Komisija za preprečevanja korupcije spisala poročilo o svojem delu v letu 2006. V zaključku poročila je zapisano, da sta lani delo komisije zaznamovala predvsem dva dejavnika: ukinjanje komisije in slabšanje razmer na področju sistemske korupcije. "Prizadevanje komisije, da bi v postopkih svojega ukinjanja opozorila na dejstvo, da je to slaba odločitev, ... je terjalo določeno angažiranje v njej zaposlenih, ki se zaradi tega niso mogli v celoti posvetiti svojim nalogam," je med drugim zapisano v letnem poročilu. Poskusi razpustitve komisije so vplivali tudi na ravnanje in vedenje posameznih državnih organov, saj ti komisije niso jemali dovolj resno, v programskih in proračunskih gradivih državnih organov ni bilo mogoče zaznati, da jih zanima boj proti korupciji, poleg tega pa vlada parlamentu še vedno ni predlagala sprejetja konvencije OZN proti korupciji. "To dejstvo ob ukinjanju komisije v tujini povzroča veliko začudenje in zaradi obojega so Republiko Slovenijo predstavniki mednarodnih organizacij, zlasti OZN, že večkrat javno izpostavili kot državo, kjer je padec prizadevanj za boj proti korupciji med novimi članicami največji in najbolj skrb zbujajoč." Neratificirana konvencija sicer predvideva ustanovitev samostojnega državnega organa za uresničevanje nacionalne protikorupcijske strategije, nečesa, čemur bi se vlada rada izognila.

V času, ko je protikorupcijska komisija pripravljala letno poročilo, je Slovenija dobila povabilo na pogajanja o članstvu v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), elitnem klubu najrazvitejših držav sveta. Slovenija je za članstvo prvič zaprosila že davnega leta 1996, zato ni presenetljivo, da je povabilo maja razveselilo politiko. "To je prav gotovo priznanje, ki ima tudi praktično ceno in pomen," je na dan povabila dejal Dimitrij Rupel. Povabilo naj bi bilo velik zunanjepolitični uspeh in mednarodno priznanje za doseženo stopnjo gospodarskega in socialnega razvoja Slovenije. Na OECD se je v slavnostnem govoru na dan državnosti spomnil tudi Janez Janša, saj je med naštevanjem uspehov, ki jih je dosegla ta vlada, omenil tudi povabilo v elitni klub.

Ukor pred vključitvijo

In kaj je skupnega Kosovemu poročilu in slavnostnemu povabilu v OECD? Direktorat za finančne in podjetniške zadeve OECD je konec junija spisal 80 strani dolgo poročilo o uresničevanju konvencije o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju. Poročilo je nastalo na podlagi množice pogovorov, ki so jih predstavniki mednarodne organizacije opravili v Sloveniji. Pogovarjali so se s predstavniki ministrstev in državnih organov, sodniki, tožilci, policisti, odvetniki, predstavniki bank, zavarovalnic, podjetij, medijev, vse z namenom, da bi odkrili, kakšen je položaj, kar zadeva prepričevanje podkupovanja in korupcije, pri nas. In rezultat? Ugotovitve delovne skupine ne morejo biti v ponos državi, ki se hvali s tem, da bo kmalu vstopila v klub razvitih. Osrednje sporočilo je, da se v Sloveniji zmanjšuje zavest o negativnih učinkih in pojavih korupcije.

"Tudi Komisija za preprečevanje korupcije, ki je na področju preprečevanja korupcije igrala osrednjo vlogo, se sooča z grožnjo ukinitve. Negotova prihodnost Komisije krepi strahove o tem, kdo bo vodil in usklajeval prihodnja prizadevanja Slovenije za dvigovanje zavesti in preprečevanje korupcije, vključno s podkupninami iz tujine," je zapisano v uradni izjavi delovne skupine. V odstavku, kjer so opisane razmere, kar zadeva korupcijo v Sloveniji, pa najdemo še bolj skrb zbujajočo trditev. "Glavni preiskovalci menijo, da so prioritete in obveznosti na področju boja proti korupciji v Sloveniji zadnja leta nazadovale, čeprav bi to področje pravzaprav moralo biti deležno večje pozornosti, mehanizmi za zatiranje korupcije pa bi se morali okrepiti."

Zanimivo je, da predstavnikov OECD niso zmotile le sistemske ovire in nedomišljena zakonodaja, ampak tudi praksa. V poročilu je zapisano, da so posebnim preiskovalcem OECD nekateri predstavniki akademske, pravne in računovodske srenje povedali, "da nekatera slovenska podjetja v tujini uporabljajo nekatere poslovne metode, ki bi lahko veljale za podkupovanje, skupaj z zagotavljanjem uslug ali drugih koristi z namenom zagotovitve ali vzdrževanja poslovnih ali kakšnih drugih prednosti". Nekatere stvari so v poročilu prav komične. Pod zaporedno točko 30 je recimo zapisano, da predstavniki nekaterih podjetij niso bili ravno prepričani, ali je nelegalno, "če slovensko podjetje tujemu uradniku plača pot v drag turistični kraj ali pa takemu uradniku da v zasebno rabo razkošen avtomobil".

Obširno poročilo seveda ni povezano samo s Kosovo protikorupcijsko komisijo in z njeno negotovo prihodnostjo, pač pa zajema širok spekter boja proti korupciji. Na koncu je dodanih še več različnih priporočil. Tako bo morala Slovenija zagotovi ustrezna sredstva za specialistično in finančno pomoč za policijo in tožilstvo, ki preiskujeta zapletene primere gospodarskega kriminala. Dobro bi bilo, če bi se poenostavil predkazenski postopek, če bi se okrepili nadzorni mehanizmi notranjih kontrol, ki bi preprečevale in odkrivale tuje podkupovanje itd. Na podlagi opaženega je Slovenija dobila skupno 24 priporočil, na katera bo morala odgovoriti v letu dni.

Nejasna prihodnost

Ob poročilu OECD se postavljata dve vprašanji. Prvič, kako bo ukor z Dunaja vplival na začetek pogajanj za polnopravno članstvo v OECD. In drugič, kako tujina razume in vrednoti delo slovenske protikorupcijske komisije, ki ji je vlada na začetku svojega mandata napovedala hiter konec, že prvo leto tudi sprejela zakon, ki je komisijo po hitrem postopku odpravil, to pa je preprečila odločba ustavnega sodišča, ki je vladno ravnanje razglasila za ustavno nesprejemljivo.Bo torej Slovenija imela težave zaradi poročila? Odgovor je odvisen od tega, komu je vprašanje postavljeno. "Slovenija bo spoštovala priporočila OECD za dvig zavesti o podkupovanju tujih javnih uslužbencev in jih ustrezno preučila ter upoštevala v pridružitvenem procesu za članstvo v OECD," so na vprašanje o teži poročila odgovorili na ministrstvu za zunanje zadeve. Rupel pa je na tiskovni konferenci dejal, da ne misli, "da lahko kar koli vpliva na naše približevanje oziroma na naša pogajanja in vstop v OECD, ta se bo zgodil v razmeroma kratkem času". Sicer pa "ta delovna skupina pravi, da je v Sloveniji neka nižja stopnja zavesti na tem področju. Moram reči, da težko razumem takšno ugotovitev, ampak že vedo, kaj govorijo, seveda pa ne gre za kakšno zelo avtoritativno stališče. Skrb, da Slovenija ne uresničuje zavez iz te konvencije, je seveda upravičena, sicer z nekega posebnega vidika, ker se ta delovna skupina očitno poistovetuje oziroma enači s t. i. Kosovo komisijo." Poročilo je treba braniti pač v celoti in na nekaterih področjih je bila Slovenija tudi pohvaljena. Recimo, kar zadeva pranje denarja.

Drago Kos je drugačnega mnenja. "OECD šele formulira pogoje, ki jih bo morala Slovenija izpolniti za polnopravno članstvo. Prepričani smo, da bo tudi to poročilo pomenilo izhodišče za sestavo teh pogojev za Slovenijo." In če se Slovenija ne bo ustrezno odzvala, bi lahko to pomenilo, da se bo proces približevanja še zavlekel? "Seveda. To pomeni, da bomo še nekaj časa čakali na polnopravno članstvo. Že nekajkrat sem poudaril, da je OECD zelo ekskluziven klub. Tudi držav, ki izpolnjujejo vse pogoje, ne sprejema rad v svoje vrste. Če je katera koli država tako nonšalantna, da sama ustvarja razloge za to, da ne bi bila sprejeta v OECD, ta to z veseljem izkoristi."

Vprašanje prihodnosti Kosove komisije je bolj zapleteno. OECD eksplicitno ni poudarila, da bi morala ta institucija ohraniti obliko in vsebino, ki ju trenutno ima. So pa avtorji poročila priznali njen pomen in zapisali, da je odigrala "pomembno vlogo pri okrepitvi protikorupcijskega boja v Sloveniji". Prav tako so jo pohvalili zaradi razkrivanja korupcijskih praks, pa čeprav je njena prihodnost meglena. "Glavnim preiskovalcem ni uspelo ugotoviti, katero telo, če sploh katero, naj bi prevzelo te pomembne funkcije ob ukinitvi komisije." OECD je načeloma vseeno, kdo in pod kakšnim imenom vodi boj proti korupciji, vendar je pomembno, da je ta organ neodvisen. "Ta delovna skupina seveda pozna realnost v Sloveniji in ne more izključiti možnosti, da naših nalog ne bi prevzelo drugo neodvisno telo. Delovna skupina seveda ni naivna in za neodvisno telo ne bo štela zgolj telesa, ki je neodvisno na papirju," pravi Drago Kos. "Ni pomembno, kateri organ preprečuje korupcijo in se bori proti njej. Pomembno je, kakšna pooblastila ima. To je lahko naša komisija, a če nima ustreznih pooblastil in nalog, jo lahko takoj ukinemo. To je lahko tudi računsko sodišče, vendar bo treba spremeniti vrsto predpisov in zagotoviti, da bo računsko sodišče te naloge opravljalo kakovostno, konkretno in učinkovito. Računsko sodišče ni najbolj posrečena rešitev, a počakajmo, da vidimo, kako bodo to napisali v zakon." Kako pri OECD cenijo delo Kosove komisije, je že pred poldrugim letom nakazalo pismo Marka Pietha, predsednika skupine, ki je ocenjevala Slovenijo. Oktobra 2005 je vlado pozval, naj pojasni, zakaj razpušča komisijo, ki je "pomemben element pravnega in institucionalnega protikorupcijskega okvira". Zaradi vladnega oviranja Kosove komisije je že pred časom iz enega izmed odborov OECD izstopil strokovnjak za boj proti korupciji Goran Klemenčič.

Virantov umik

Nekaj dejstev pa je vseeno jasnih. Sedanja vlada je prišla na oblast z gesli boja proti korupciji, vendar je že po nekaj mesecih vladanja želela odpraviti komisijo za preprečevanje korupcije. Njen zakon je kasneje na ustavnem sodišču doživel poraz. Potem so predstavniki vlade nekaj časa trdili, da je za boj proti korupciji dovolj okrepljena parlamentarna komisija, vendar smo pred dnevi spet doživeli preobrat. V javnost je le nekaj dni pred objavo poročila prišla novica, da ministrstvo za javno upravo pripravlja prenos pristojnosti komisije na računsko sodišče. Nato je sledil nov obrat: minister Gregor Virant je presenetljivo napovedal, da bo po predvidenih zakonskih rešitvah Kosova komisija obstajala do konca svojega mandata, tja do leta 2010, pozneje pa naj bi del njenih nalog prevzelo računsko sodišče. Kako bi takšna rešitev učinkovala v praksi, še ni najbolj jasno, zanimivo pa je, da je minister, ki je še nedavno v Mladini dejal, da je takšna komisija "veliko mešanje megle" in da je vse skupaj samo "antikorupcijska birokracija", postal popustljiv. Po novem dopušča, da bo ta, zanj "že dan prej" popolnoma nepotrebna institucija obstajala še tri leta. Tudi najostrejši kritiki komisije iz vladni strank, na primer Dimitrij Kovačič, so nenadoma začeli hiteti zatrjevati, da jih dejansko Drago Kos ni nikoli motil.

In OECD? Stvar je načeloma preprosta, če želiš biti član elitnega kluba, moraš igrati po pravilih, ki veljajo za ta klub. Če ta pravila zahtevajo doslednejši boj proti korupciji, izboljšaš zakone, če zahtevajo neodvisno telo za prepričevanje korupcije, ga omogočiš in dopuščaš. Sicer pa je članska izkaznica nedosegljiva. Zgodba o poročilu OECD pa je nenavadna še zaradi ene podrobnosti. Čeprav je bilo poročilo tajno, je vlada za njegovo vsebino vedela že nekaj časa; 21. junija je bil namreč v Parizu sestanek, kjer so obravnavali poročilo o Sloveniji. Na tem sestanku naj bi bil tudi predstavnik vlade, konkretneje predstavnik veleposlaništva v Parizu, ki je gotovo izvedel, da OECD ni navdušena nad slovensko različico boja proti korupciji. Morda pa je nepričakovani Virantov umik neposredna posledica poročila in priporočil delovne skupine OECD?