Kazen za urednika

Vse skupaj bi bilo absurdno, če ne bi bilo povezano z realnimi ljudmi, absurdno, če ti ne bi imeli svoje življenjske zgodbe, in absurdno, če se ne bi z njimi igrali posamezniki, ki si svoj poklic predstavljajo kot izpolnjevanje zavez aktualne oblasti. Kaj se je zgodilo? Najprej je novinarka Vala 202 na jutranjem programu dejala, da portal You Tube na internetu pod geslom Janša naprej izvrže posnetek psa. Trditev je resnična in drži še danes.

Zaradi te izjave je direktor radia Vinko Vasle novinarki Nataši Štefe poslal nepreklicno odpoved honorarne pogodbe. Ker se z odločitvijo svojega direktorja ni strinjal odgovorni urednik Vala 202 Mirko Štular, je podal odstopno izjavo. Sledil je krizni sestanek, kjer je Vasle spremenil svojo odločitev, posledično pa je odstopno izjavo umaknil tudi urednik. In tukaj zgodba dobiva kafkovske poteze. Ko se je zdelo, da je spor mimo, je bil Štular vseeno razrešen s funkcije odgovornega urednika. Razrešil ga je generalni direktor RTV Slovenija Anton Guzej, uradno zato, ker je sprejel njegovo, sicer že umaknjeno odstopno izjavo. Tri dni pozneje je zgodba dobila nov preobrat. Po sestanku sta se Guzej in Štular dogovorila, da bo Štular na mestu odgovornega urednika ostal še tri mesece. In nič več, saj je, kot so pojasnili v službi za odnose z javnostjo na nacionalnem mediju, "generalni direktor RTV Slovenija zaradi njegovega odstopa ravnal v skladu s predpisi, zato je odločil, da bo Mirko Štular v skladu s Statutom RTV Slovenija opravljal svojo funkcijo le še do izbire novega odgovornega urednika, to je največ tri mesece". Besed o tem, da je urednik umaknil svojo odstopno izjavo, ker kaznovana novinarka Štefetova lahko spet dela, ni bilo.

Odstavljanje neposlušnega urednika je s pravnega stališča popolnoma diletantsko. Urednik ima seveda vso pravico, da odstopi, a ima tudi pravico, da si, če postopek odstopa ni speljan do konca (če ga ne sprejmejo predpostavljeni), premisli. Guzej odstopa urednika ni mogel sprejeti, saj ga direktor radia Vasle ni mogel predlagati, ker sta se s Štularjem sporazumno dogovorila, da oba umakneta napovedane ukrepe. Če torej odstop ne obstaja, je bil urednik Vala 202 pravzaprav razrešen, kar naj bi pisalo tudi v dokumentu o prenehanju funkcije, ki ga je prejel Štular. "Sodeč po tem, da je v dokumentu, ki je določil prenehanje moje funkcije s 16. julijem, pisalo, da me generalni direktor na podlagi 65. člena Statuta RTV in pisnega odstopa RAZREŠUJE, razloga za mojo odstopno izjavo pa takrat ni bilo več, ker je direktor radia umaknil prekinitev pogodbe honorarni sodelavki, sklepam, da gre za razrešitev iz kakšnega drugega razloga," pravi Štular. Z razrešitvijo pa se pojavlja nov problem. Po določbah zakonu o medijih je pred vsako razrešitvijo treba pridobiti mnenje uredništva. Zakon o RTVS podrobno postopka razrešitve sicer ne določa, vendar se v tem primeru za postopek razrešitve smiselno uporablja zakon o medijih. Štular tudi ni mogel biti razrešen, prav tako ni mogel biti imenovan, saj o njegovem, četudi začasnem mandatu, ni odločal Programski svet RTV SLO.

"Počutim se skrajno neprijetno, vse skupaj je obupno in nevzdržno. Lahko si predstavljate, kako je, razmere so kaotične in nihče ne ve točno, kaj ta sklep o imenovanju za tri mesece sploh pomeni," pravi eden od oblikovalcev programa Vala 202. "Seveda sem razmišljal, da bi šel z radia, če se je to zgodilo kolegici Nataši Štefe, bi se lahko prav tako zgodilo tudi meni. A potem sem se odločil, da bom delal na isti način, kot sem delal do sedaj, in se na dogodke ne bom oziral. Če pa bo imel kdo občutek, da delam slabo, da grem čez mejo dobrega okusa, da sem morda žaljiv, naj mi najde strokovno obrazložitev in sem se pripravljen o tem pogovarjati." Pa je radijski program res nenaklonjen vladi? "Strinjam se, da so šale na račun vlade morda malo smešne, a vlada je vedno najbolj izpostavljena, tudi prej je bilo veliko šal na račun vlade, a takšnih ukrepov se ne spomnim."

Za odstavitvijo urednika, ki si je upal upreti svojim nadrejenim, se skrivajo politična grožnja, poskus utišanja in eksemplarični primer za druge, ki so morda tudi nezadovoljni, a se raje skrivajo. Mirko Štular razmišlja malo drugače: "Takšen ukrep se lahko razume na vse mogoče načine, tudi kot posledica političnega pritiska, vendar pa v mojem primeru ne vidim razloga za politično ukrepanje, torej za to, da bi kdorkoli iz politike čutil potrebo po pritisku. Svojo službo razumem izključno kot profesionalno, naslonjeno na profesionalne standarde, v povezavi s politiko pa kvečjemu kot njen protipol. Razprava o političnih barvah je zame neproduktivna. Kar je vredno kritike, za novinarstvo ne sme imeti politične barve. Nosilci političnih funkcij vseh barv mavrice pa morajo biti samo še pod strožjim drobnogledom novinarjev. Debate o barvah med novinarji sprožajo predvsem tisti, ki sami na stvarnost gledajo skozi oči politika, kar pa je voda na mlin oblastnikov, katerihkoli pač že. To v novinarstvu povzroča stanje naših in vaših, ki bi ga v 21. stoletju že morali prerasti in na katerega nikoli nisem in tudi ne bom pristajal. Če na to ne bi pristajal noben novinar, se zdaj ne bi - upravičeno - spraševali o avtonomiji novinarstva v Sloveniji." Štular dodaja, da do neprofesionalnosti prihaja v vseh uredništvih in da sam ne dopušča političnega navijaštva in žaljenja. "Za vse kolege v uredništvih II. programa Vala 202 si upam reči, da tega v etru ne želijo početi, ne sprejemajo in se vsemu navedenemu poskušajo profesionalno izogniti. Vsak, zgolj morebiten primer enega ali drugega je vedno predmet diskusije v uredništvu, prav tako kot to, kaj narediti, da se primer ne bi ponovil."

Vinko Vasle zgodbe ni želel podrobno pojasnjevati. Morda pa se je ravno prepiral z uslužbenci Googla in jih je prepričeval, da je popolnoma neprimerno, kako ima Google urejeno indeksiranje spletnih strani. Če namreč iščete besedo Janša, Google najprej izvrže stran avstralskega podjetja Jansa Antique Arms, ki naj bi se ukvarjalo s preprodajo orožja.