Koalicija na preizkušnji

Da v vladajoči koaliciji škriplje, je že sredi junija v pogovoru za nacionalno televizijo priznal sam predsednik vlade Janez Janša, ko je izrekel nekaj pikrih na račun dveh koalicijskih strank: DeSUS in SLS. Janši je šlo še posebej v nos srečanje, na katero je DeSUS povabil Spomenko Hribar. Druga koalicijska stranka, ob katero se je obregnil Janša, je bila SLS. V intervjuju je dejal, da je za ljudsko stranko "očitno zadolžena neka pivovarna". Razlog za takšno stališče se verjetno skriva v dejstvu, da o kandidaturi za predsednika SLS na novembrskem kongresu stranke resno razmišlja celjski župan Bojan Šrot, brat predsednika uprave Pivovarne Laško Boška Šrota, s katerim je tesno povezana tudi predsednica nadzornega sveta časopisne hiše Delo in nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo Andrijana Starina Kosem. A vladna koalicija je dober mesec dni pozneje postavljena pred večjo preizkušnjo. Preglavice je začela povzročati do zdaj neproblematična Nova Slovenija.

Cerkveni pritiski in Bajukova dilema

Sredi julija je svet NSi sprejel sklep, da nasprotuje projektu megazabavišča, ki ga nameravata graditi ameriška korporacija Harrah's Entertainment in slovenski Hit, poslanska skupina NSi pa se je odločila, da v parlamentu ne bo podprla sprememb igralniške zakonodaje, ki so jih pripravili na ministrstvu za finance, torej na ministrstvu, ki ga vodi prav predsednik NSi Andrej Bajuk. Mimogrede - odklonilnega stališča ni sprejela le NSi, pač pa tudi poslanska skupina SLS. Naj spomnimo, da zakonodajni sveženj predvideva znižanje davkov in sprostitev omejitve, po kateri imajo tujci v igralniških podjetjih lahko največ 20-odstotni delež. Ker so te spremembe pogoj, brez katerega Američani ne nameravajo vstopiti v milijardo evrov vredno investicijo, sta NSi in SLS postali jeziček na tehtnici, ki lahko pokoplje celoten projekt.

Da je NSi zaradi megazabavišča pripravljena tvegati zgledne odnose z največjo vladno stranko SDS, pravzaprav ni presenetljivo. Ne smemo pozabiti, da program NSi temelji na krščanskih vrednotah, večina volilcev te stranke pa je katolikov. Še več. Volilci NSi so v katoliških načelih dosledni, saj jih sodeč po strankini interni anketi več kot 80 odstotkov odločno nasprotuje gradnji novogoriškega megazabavišča. Naši sogovorniki iz NSi pravijo, da bi bilo za stranko s katoliško provinienco skrajno nenavadno, če bi se zavzemala za širitev igralništva, še posebej zdaj, ko je do parlamentarnih volitev samo še dobro leto dni. Mnogi volilci ji namreč stališča, ki bi bilo v diametralnem nasprotju z moralnimi načeli katoliške cerkve, ne bi oprostilo, menijo. Sodeč po javnomnenjskih raziskavah ima tudi sicer NSi trenutno nizko podporo, njen predsednik pa je po teh raziskavah med slabše ocenjenimi politiki v državi. NSi si tudi zato ne more privoščiti ignorance stališč Rimskokatoliške cerkve, ta pa je širitev igralništva v Sloveniji ostro obsodila. Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, ki ji predseduje celjski škof dr. Anton Stres, je že maja lani v izjavi za javnost zapisala, da je "igralništvo etično sporno ter družbeno in človeško nesprejemljivo, zato so tudi navidezne ekonomske koristi sporne", zapisala pa je tudi, da "ni primerno, da bi država Slovenija znižala davke za igralniško dejavnosti, saj bi to nezadržno pomenilo širjenje igralništva na račun temeljnih vrednot." RKC od tega stališča ne odstopa.

V zgodbi o megazabavišču je še posebej zanimiva Bajukova pozicija. Kot predsednik stranke je dolžan soglašati z mnenjem sveta NSi, kot finančni minister pa je odgovoren za pripravo zakonodaje. Da bi nevtralizirali potencialno politično škodo, so se v stranki odločili, da se Bajuk čim bolj distancira od projekta, vajeti pa prepusti državnemu sekretarju na ministrstvu za finance Andreju Širclju, ki je bil že doslej glavni vladni pogajalec s Harrah's Entertainmentom in ki je kot svetovalec v kabinetu predsednika vlade podrejen neposredno Janši, poleg tega pa po politični liniji spada v kvoto SDS. Naši viri v NSi trdijo, da Bajuk formalno sicer podpira strankino odklonilno stališče, dejansko pa do projekta megazabavišča nima zadržkov, saj sicer na junijsko sejo izvršilnega odbora NSi ne bi povabil treh članov strankinega strokovnega odbora za gospodarstvo, ki so tam na vso moč lobirali za tuje investitorje, tudi za Harrah's Entertainment.

Koliko nas bodo stale pokrajine?

NSi trenj v koaliciji ne povzroča le zaradi odklonilnega stališča do megazabavišča, ampak tudi zaradi predloga, da se Slovenija razdeli na šest in ne na štirinajst pokrajin, kot je predvideno v zakonodajnem svežnju vladne službe za lokalno samoupravo, ki so ga na seji vlade soglasno potrdili vsi ministri, vključno z Bajukom. Ker je za izglasovanje zakona o ustanovitvi pokrajin potrebna dvotretjinska večina vseh poslancev, vladna koalicija potrebuje podporo poslancev NSi, saj bo sicer pod vprašaj postavljen celoten projekt. NSi je svoje stališče zaostrila šele pred kratkim. Ko je bila namreč maja letos na temo pokrajin sklicana izredna seja sveta NSi, na njej ni bila niti z besedico omenjena številka šest. Od kod ta nenadni obrat? Bajuk zatrjuje, da ne gre za spremembo v politiki NSi, češ da se je stranka že od vsega začetka zavzemala za čimmanjše število pokrajin, res pa je, da so šele na zadnji seji sveta stranke razpravljali o variantah tri ali šest pokrajin in se na koncu odločili za šest.

A dejstvo je, da so se prvaki koalicijskih strank še aprila letos strinjali, da z oblikovanjem pokrajin ne bo dodatnih stroškov, prav tako pa tudi ni bilo slišati ugovorov na račun predlaganih štirinajstih pokrajin. Da gre za finančno nevtralen projekt, sta jim zagotavljala tako predsednik vlade Janez Janša kot minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivan Žagar. Slednji je na primer decembra lani na vprašanje poslanca NSi in nekdanjega ministra za delo Janeza Drobniča o finančnih posledicah uvajanja pokrajin odgovoril: "Osebno trdim, da ta operacija v osnovnem načelu je in mora biti finančno nevtralna." Toda ali je res mogoče trditi, da projekt ne bo povzročil dodatnih stroškov? "Nikakor ne," trdi Drobnič. Naj spomnimo, da je vladna služba za lokalno samoupravo izračune o stroških pokrajin pripravila skupaj s finančnim ministrstvom. Že njihovi izračuni so pokazali, da bodo zgolj dodatni funkcionarji na leto stali vsaj štiri milijone evrov. Drobničeva ocena o stroških pa je še bistveno bolj pesimistična: "Če bo vlada vztrajala pri razkosanju države na štirinajst ali petnajst pokrajin, bodo samo tekoči stroški davkoplačevalce stali približno 70 milijonov evrov na leto." Treba se je zavedati, da se bodo pokrajine po načinu volitev, konstituiranju in sestavi organov lahko primerjale z državnim zborom, po velikosti sveta pa bodo podobne ljubljanskemu mestnemu svetu. Plačati bo treba približno 700 izvoljenih svetnikov, administrativno osebje, ki ga bo sestavljalo približno 1500 ljudi, stroške volitev in materialne stroške, povezane z gradnjo ali nakupom prostorov. "Pokrajine so lahko koristne le za izvajanje širših projektov od občinskih in zaradi lažjega črpanja sredstev EU, vendar bi jih lahko ustanovili po načelu povezovanja občin, kar bi bilo preprosto in gospodarno, dosegli pa bi enak učinek,," opozarja Drobnič. Prepričan je, da je vladni predlog o ustanovitvi štirinajstih pokrajin negospodaren, hkrati pa neprimerljiv z ostalimi evropskimi državami, ki pokrajinsko razdelitev že imajo. V Španiji imajo na primer 17 pokrajin in 35 milijonov prebivalcev. To pomeni, da pokrajine v povprečju pokrivajo 2,1 milijona ljudi, torej nekaj več, kot ima prebivalcev celotna Slovenija. Še večje pokrajine so v Nemčiji. Samo prestolnica Bavarske Muenchen ima prebivalcev za dve Sloveniji. Pri nas pa vlada namerava uvesti štirinajst pokrajin, od katerih bo imela največja - osrednjeslovenska - približno 500 tisoč prebivalcev, najmanjša - zasavska - pa komaj 45 tisoč. Podobno kot Drobnič razmišljata tudi poslanec NSi Alojz Sok in vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat. "Ne gre samo za stroške kadrov, pač pa tudi za stroške prostorov in pokrajinskih volitev. Kakšni bodo ti stroški, je za zdaj težko reči, saj še ni znano, katere naloge bodo na pokrajine dejansko prenesene," pravi Sok.

Da uvedba pokrajine ne bo finančno nevtralna, je zdaj očitno spoznal tudi Bajuk. Še aprila letos je glede Drobničevih opozoril o visokih stroških dejal, da gre za poslančevo osebno stališče in ne za stališče stranke. Tri mesece pozneje pa je ploščo obrnil. Po novem se zavzema za največ šest pokrajin, ker da predlaganih štirinajst pokrajin ne more biti dovolj učinkovitih, za Slovenijo pa so tudi predrage. Pomenljivo je, da je Bajuk do tega spoznanja prišel šele, ko so se z naraščajočo inflacijo začele kazati prve razpoke v gospodarskih uspehih aktualne vlade.