Janša žuga Troštu

Zgodba s 750 milijonov evrov vrednim megazabaviščem, ki ga nameravata graditi ameriška igralniška korporacija Harrah's Entertainment in novogoriška družba Hit, doživlja nov zasuk. Predsednik vlade Janez Janša je pred dnevi javno obdolžil upravo Hita, češ da je premalo naredila za obveščanje javnosti o tej največji neposredni tuji naložbi pri nas: "Žal je ob podpisu pisma o nameri izostala - vsaj v kvalitetnem smislu - faza obveščanja javnosti, še posebej lokalnega okolja o tem, kakšen projekt je to." In še: "Ko sem govoril o napaki, sem mislil na slovenskega partnerja v tem projektu, ki naj bi bil večinski lastnik te velike nove investicije. On bi moral pravočasno, še preden je bilo podpisano pismo o nameri, seznaniti javnost, še posebej lokalno, za kaj pri projektu pravzaprav gre." In kaj je tisto, na kar je Hit premalo opozarjal javnost? Predvsem to, da gre za projekt, v katerem bo ohranjeno slovensko lastništvo in v katerem bo igralniška dejavnost v manjšini, saj bo zajemala le desetino celotne ponudbe turistično-zabaviščnega centra.

Uprava Hita na čelu z Nikom Troštom, ki jo je nastavila prav Janševa vlada, se je na premierove očitke odzvala še isti dan. V izjavi za javnost je zapisala, da je Hit za obveščanje lokalne javnosti o projektu turistično-zabaviščnega centra naredil vse, kar je bilo v njegovi moči. "Družba Hit je lokalno in širšo slovensko javnost o projektu obvestila takoj, ko so bile dogovorjene podrobnosti pisma o nameri. Predstavitev županom širše Goriške regije je bila organizirana še pred predstavitvijo širši javnosti in je bila usklajena z ministrstvom za finance," je navedla uprava in pri tem poudarila, da je javnost obveščala v okviru, ki ga je dovoljeval sporazum o varovanju poslovnih skrivnosti z družbo Harrah's. Poleg tega naj bi si bil prav Hit prizadeval za to, da se je župan Nove Gorice Mirko Brulc vključil v delo Hitovega nadzornega sveta, z Brulcem pa se je uprava tudi dogovorila, da bodo projekt in celovito raziskavo vplivov na lokalno okolje predstavili na seji novogoriškega mestnega sveta v začetku septembra. Kdo torej zavaja - Janša ali Trošt? Odgovor je na dlani: oba.

Za slabo obveščenost lokalne javnosti, če o njej sploh lahko govorimo - ne smemo namreč pozabiti, da je v Hitu zaposlenih 1500 ljudi, to pomeni vsak deseti prebivalec Nove Gorice in njene bližnje okolice - sta enako odgovorni vlada in uprava Hita. O kraju in načinu predstavitve projekta javnosti sta se brez dvoma dogovorili vnaprej. Če je Hit pri obveščanju zamujal, je zamujal zato, ker se je ravnal po navodilih ministrstva za finance oziroma državnega sekretarja in svetovalca v kabinetu predsednika vlade Andreja Širclja, ki je tudi glavni vladni pogajalec z družbo Harrah's. V resnici sta vlada in Hit lokalne skupnosti iz pogajanj načrtno izrinila, ker so to zelo verjetno zahtevali Američani. Iz enakih razlogov naj bi bili iz pogajanj odrinjeni tudi uprava Hita in oba paradržavna sklada Kad in Sod. O usodi povsem poslovnega projekta se je tako z Američani dogovarjal le državi sekretar Šircelj. Da so bile lokalne skupnosti kar dve leti načrtno postavljene v ozadje, je ob lobističnem obisku na Goriškem priznala tudi podpredsednica družbe Harrah's Jan L. Jones, ko je dejala: "Za nas je bilo najpomembnejše doseči dogovor o sodelovanju s Hitom. Naš naslednji cilj so pogovori z župani regije."

Krivda vlade za prezrtje lokalnih skupnosti je večja od Hitove. Spomnimo naj, da je Brulc v nadzorni svet Hita prišel šele pred približno mesecem, pa še to po tem, ko so lokalne skupnosti, ki so solastnice Hita, pravico do imenovanja predstavnika v nadzorni svet izposlovale s tožbo. Ovira na njihovi poti do zakonitega zastopnika v nadzornem svetu ni bila Hitova uprava, pač pa Kad in Sod, ki zastopata državo. Mimogrede - odkar je Brulc prišel v nadzorni svet, je bila sklicana ena sama seja, na njej pa o megazabavišču niso govorili. Janševi očitki Hitu so zaradi vseh teh dejstev naravnost smešni. Razen seveda, če se za njimi ne skriva globlji pomen.

Projekt največje neposredne tuje naložbe pri nas se je vladi še pred dvema mesecema zdel idealno promocijsko sredstvo, s katerim naj bi si povečevala podporo pred parlamentarnimi volitvami. Toda zaradi nasprotovanja lokalnega prebivalstva, ki grozi celo z referendumom, pa tudi zaradi opozoril, da lahko spremembe igralniške zakonodaje, ki so pisane po nareku Američanov, pokopljejo Hit, se je projekt spremenil v mlinski kamen, ki vladi vztrajno odžira glasove. Podobno torej kot zgodba o Sovi, ki jo je Janševa vlada začela v upanju, da bo škodila opoziciji, danes pa škodi predvsem njej sami. Pri megazabavišču je zadeva še hujša, saj ima Janša nasprotnike celo v vladnih vrstah. Poslanska skupina NSi projekta megazabavišča ne podpira in ne bo podprla sprememb igralniške zakonodaje. Zdi se, da Janša s kritiziranjem uprave Hita išče predvsem izgovor, kako bi se bremena megazabavišča znebil, še preden mu naredi še več škode.

Obstaja pa tudi nekoliko drugačna razlaga. Naj spomnimo, da je uprava Hita sestavila debel sveženj pripomb na spremembe igralniške zakonodaje. Ministrstvo za finance te pripombe skrbno skriva pred javnostjo. Seveda z razlogom. Hit se ne strinja s zakonodajo, zaradi katere je postavljen v neenakopraven položaj nasproti slovensko-ameriškemu podjetju, ki bo imelo v lasti megazabavišče. Ali kot je v eni od kolumn opozoril ekonomist dr. Bogomir Kovač: "Dejansko bi center potreboval več postelj in jasno tržno usmeritev na oddaljene tržne destinacije. Tako pa ostaja, vsaj v prvi fazi, vedno bolj omejen na dnevne goste in predvsem italijanski trg. To pa je nevarno predvsem za Hit. Vlada si s tem sama žaga vejo, na kateri sedi. Hit stroškovno omejuje z višjimi obdavčitvami, uzakonja monopol novega centra in spodbuja tržni kanibalizem na odločilnem italijanskem trgu. To je dejansko dolgoročen pokop domačega igralništva."

Uprava Hita se teh nevarnosti zaveda, zato si je nanje drznila opozoriti ministrstvo za finance. Janša pa se je na njeno bojazen odzval z javno grajo. Ali se bo zgodba končala z zamenjavo Hitove uprave, bo pokazal čas. Že zdaj pa je jasno, da projekt megazabavišča ne bo uresničljiv brez zapletov med glavnimi protagonisti.