Bo minister Podobnik reagiral?

V Luki Koper so v zadnjih treh mesecih na območju med drugim pomolom in Ankaranom uredili parkirišče, ki je veliko za približno šest nogometnih igrišč in na katerem že parkirajo avtomobile. Za ureditev parkirišča in dostop do njega so zgradili most čez desni krak reke Rižane, objekt označili kot ekonomsko cono in ga ogradili. Tako so zaprli dostop do morja, hkrati pa zasuli del ekološko občutljivega območja, za katerega ministrstvo za okolje in prostor (MOP) šele pripravlja državni lokacijski načrt (zdaj je v fazi izdelave strokovnih podlag). Ta predvideva tudi ureditev - sedaj že delno zasutih - obrežnih mokrišč in školjčne sipine v neposredni bližini parkirišča. Po mnenju ekologov sta to edinstveni življenjski okolji številnih rastlinskih in živalskih vrst. Kot pravi Robert Turk iz Zavoda za varstvo narave, so okoljskemu ministrstvu že predlagali ovrednotenje in zavarovanje teh habitatov ter ogroženih rastlin in živali. Vendar je ministrstvo za okolje tisto, ki je edino pristojno za ukrepanje.

O nesprejemljivem in nelegalnem posegu v okolje so okoljevarstveniki takoj obvestili Inšpektorat za okolje in prostor ter zahtevali, da prepreči gradnjo. Vendar je pristojni inšpektor iz Kopra potreboval kar mesec dni in šele konec junija, po vztrajnem opominjanju predvsem Davida Stepana, predstavnika Zelenih Slovenije za koprsko območje, opravil pregled in ugotovil, da je Luka objekt zgradila na črno, saj zanj ni pridobila potrebnih dokumentov. Zato je odredil, “da mora Luka Koper, d. d., gradnjo objekta ustaviti, objekt pa v 30 dneh po prejetju odločbe odstraniti ter vzpostaviti prejšnje stanje”.

Po odločbi gradbene inšpekcije bi se to moralo zgoditi do konca julija, pravi Helena Lovše Vrhovec, tiskovna predstavnica državnega inšpektorata za okolje in prostor: “Spis gradbene inšpekcije je sicer v zvezi z reševanjem pritožbe zoper inšpekcijsko odločbo na ministrstvu za okolje. Če investitor objekta ne bo odstranil, bo gradbeni inšpektor uvedel izvršilni postopek in glede na odločitev ministrstva v zvezi s pritožbo tudi opravil prisilno odstranitev.”

Po mesecu dni objekt še vedno stoji. In Luka ga še vedno uporablja. Še več, ko je inšpektor zapečatil vhod, zaprl dostop do parkirišča prek novega mostu čez Rižano in “prepovedal uporabo nasipane površine”, so v ograjo izrezali novo odprtino, dovoz pa uredili po poti, ki pelje mimo vojašnice v Ankaranu. Zato je “gradbeni inšpektor uvedel izvršilni postopek za izpolnitev prepovedi uporabe, nadaljeval z ukrepi in označil z opozorilnim trakom tudi novo narejeno odprtino, kot določa zakon o graditvi objektov”.

V Luki Koper odgovarjajo, da je bilo območje parcele, kjer so uredili “začasno parkirišče”, že prej nasuto z nasipnim materialom, ki so ga tja odlagali ob “gradnji drugega luškega pomola in poglabljanju tretjega bazena”. Sicer pa naj bi bile te površine “v veljavnih prostorskih aktih že namenjene za luški terminal”. Zato naj bi za ureditev parkirišča le izravnali in utrdili nasipni material ter zaprosili za dovoljenje za namestitev ograje. “Carinska ograja je bila premeščena skladno s soglasjem Carinske uprave Republike Slovenije in lokacijsko informacijo mestne občine Koper,” so povedali v službi za odnose z javnostmi Luke Koper. Hkrati so se, čeprav so parkirišče dejansko gradili brez gradbenega dovoljenja, pritožili na vse odločbe inšpektorja, tako da je vse spet v pristojnosti okoljskega ministrstva.

Dejstvo je, da Luki primanjkuje parkirišč. Da bo tako tudi v prihodnje, dokazujejo poslovni rezultati za prvo polovico letošnjega leta, ko se je samo pretovor avtomobilov povečal za 19 odstotkov, kar pomeni, da so skozi pristanišče skupno prepeljali kar 230.000 vozil. Luka Koper je s tem postala tretje največje evropsko pristanišče za pretovor avtomobilov, ti pa so v njeni razvojni strategiji zapisani kot “prioritetni tovor”. Zato jeseni načrtujejo začetek gradnje novega skladišča v bližini že postavljene garažne hiše, ki bo lahko sprejelo 12.000 avtomobilov. Da pa bo veliko ograjeno avtomobilsko parkirišče tik pred Ankaranom, očitno (p)ostalo realnost, lahko sklepamo tudi na podlagi odgovora Mestne občine Koper, s katero ima Luka za omenjeno zemljišče sklenjeno najemno pogodbo. Kot je povedala Andreja Čmaj, “gre za območje prometa in zvez, ki je prednostno namenjeno prometni infrastrukturi, ki zaseda večje površine izključne rabe”. Občinski prostorski načrt določa, da so to, med drugim, tudi “večja območja za razvoj prometnih dejavnosti javnega ali zaprtega tipa (Luka Koper, pristanišča, marina, prometni terminali itd.)”.

Iz povedanega je torej mogoče razumeti, zakaj opozorila okoljevarstvenikov v zvezi z Luko Koper ne sežejo prav daleč. Pa čeprav zahtevajo samo to, da se pri `razvoju' pristanišča spoštujejo zakoni. Ne gre spregledati, da je največji lastnik Luke država, pred kratkim pa je predsednik njenega nadzornega sveta postal koprski župan Boris Popovič. Naveza država-lokalna skupnost v tem primeru očitno deluje. Opozicije pa je menda vedno manj celo v vodstvu krajevne skupnosti Ankaran, ki je še pred kratkim jasno zagovarjalo upoštevanje okoljevarstvenih načel in lokalnega prebivalstva pri načrtovanju razvoja pristanišča. Paradoksalno je, da je edini, na katerega lahko `računajo' nasprotniki tretjega pomola in nenadzorovanega širjenja pristanišča, minister Podobnik, ki bo potrdil Državni lokacijski načrt. Ta pa je v službi vlade, ki za `paradnega konja' slovenskega gospodarstva že snuje nove strateške povezave in pospešen razvoj, kjer ekološke teme navadno ostanejo na drugem tiru.