Še ena reforma na horuk

"Vlada meni, da otroci premalo znajo, zato so učnim načrtom dodali kar precej snovi." S temi besedami se začenja pismo, ki ga je nedavno na različne naslove poslala anonimna učiteljica. Ogorčena je, ker prenova učnih načrtov za osnovne šole in gimnazije poteka po hitrem postopku in brez široke javne razprave. Po njenih trditvah naj bi bili učitelji imeli samo petdeset minut časa za pregled osnutkov učnih načrtov za prve tri razrede osnovne šole in pripravo pripomb nanje. "Vsakemu laiku je jasno, da je naše sodelovanje samo zato, da lahko odkljukajo sodelujoče, ni pa namenjeno resničnemu sodelovanju. Pogovarjala sem se z učitelji iz različnih koncev Slovenije in povsod je bilo zelo podobno: večina učiteljev se s predlaganimi spremembami ne strinja. Imamo sicer možnost internetnega prispevanja mnenja, vendar glede na pretekle izkušnje dvomim o realnem upoštevanju našega pritoževanja." Anonimna učiteljica ob tem opozarja, da se s prenovo učnih načrtov nekatere vsebine prestavljajo v nižji razred. Tako naj bi se na primer učenje črk, branja in pisanja ter seštevanja do dvajset premaknilo iz drugega razreda v prvi razred osnovne šole. "Kako se bo otrok lahko naučil še več, če že zdaj večine stvari ne razume, ne poglobi znanja, ampak zgolj memorira detajle?" se sprašuje anonimna učiteljica.

Pa je stvar res tako dramatična? Na Zavodu za šolstvo, ki ga je minister za šolstvo in šport Milan Zver pooblastil za posodobitev učnih načrtov, na prvi pogled vse očitke zanikajo. Vodja projekta posodabljanja učnih načrtov na Zavodu za šolstvo dr. Amalija Žakelj pravi, da učitelji iz procesa niso izključeni. "In seveda ne drži, da bi imeli zgolj petdeset minut časa za pregled in pripombe. Učitelji so najprej vključeni v same predmetne komisije, kjer so v večini. Poleg tega so že aprila, maja in junija letos potekala študijska srečanja z učitelji, kjer so lahko pregledali osnutke posodobljenih učnih načrtov in nanje predlagali spremembe. Naslednje študijsko srečanje z učitelji načrtujemo oktobra in novembra. Imajo tudi možnost, da prek spletnih učilnic Zavoda za šolstvo, ki bodo odprte do konca septembra, spremljajo posodabljanje učnih načrtov, se vključujejo v razprave in pošiljajo pripombe." Že v programu posodabljanja naj bi bilo določeno, da mora biti vsak predlog posodobljenega učnega načrta v fazi osnutka preverjen pri učiteljih. "Tako mora posamezna komisija ob predložitvi predloga posodobljenega učnega načrta državni komisiji predložiti analizo mednarodnih primerjav, analizo sedanjega učnega načrta, razlike med sedanjim in posodobljenim učnim načrtom, analizo pripomb in predlogov učiteljev oziroma druge strokovne javnosti ter program uvajanja posodobljenih učnih načrtov oziroma program izobraževanja učiteljev."

Vzporedno s srečanji z učitelji je Zavod za šolstvo pripravil tudi vsaj dve srečanji z ravnatelji. Prvo srečanje je bilo v začetku šolskega leta 2006/2007, drugo pa v začetku koledarskega leta 2007. "Tako so bila tudi vodstva šol obveščena o spremembah oziroma poteku dela pri posodabljanju učnih načrtov."

Čeprav o srečanjih z ravnatelji ne dvomimo, se postavlja vprašanje, kako zelo temeljita so bila. Predsednik Združenja ravnateljev osnovnih šol Oton Račečič trdi, da ravnatelji s prenovo učnih načrtov vsaj uradno niso bili seznanjeni. "Zadnje čase vse spremembe v šolstvu potekajo potihem, tako da za nekatere stvari izvemo šele iz medijev. Ministrstvo reforme izvaja na svojo roko in pri tem ignorira sindikate, združenje ravnateljev, učitelje in strokovni svet." Kdo torej zavaja? Odgovor ni pomemben. Dejstvo je, da ima čedalje več šolnikov občutek, da njihovo mnenje nima teže oziroma da ministra Zvera njihove pripombe ne zanimajo.

A ključno je vprašanje, zakaj sedanje učne načrte sploh spreminjati, ko pa je od zadnje velike reforme učnih načrtov minilo manj kot desetletje. Žakljeva na to vprašanje odgovarja takole: "Stalno spremljanje, posodabljanje in razvoj kurikula postajajo sestavni deli šolskega sistema povsod po svetu, saj izobraževanje izhaja iz družbenih potreb, zato se mora tudi šola odzivati na usmeritve sodobne družbe. Šola mora med drugim razvijati tiste kompetence posameznika, ki vodijo k sposobnostim za stalno učenje." Analize sedanjih učnih načrtov za osnovno šolo in gimnazijo, ki so jih od marca do maja lani opravile predmetne komisije na Zavodu za šolstvo, naj bi bile pokazale, da so sedanji učni načrti sicer dobro zasnovani, da pa obstajajo tudi nekatere pomanjkljivosti in potrebe po posodobitvi. "Analiza je pokazala, da je precej nedorečenosti pri standardih znanja in da na tem področju ni usklajenosti med predmeti." Tako naj bi bili pri standardih premalo zastopani in prepoznavni splošni cilji, prepogosto naj bi se odražala le vsebinska, veliko manj pa procesna znanja, ki so potrebna zlasti pri reševanju interdisciplinarnih vprašanj. Prav tako naj bi se pri nekaterih predmetih pokazala potreba po premiku vsebin po vertikali - premiku na primer iz tretjega razreda v drugi razred in tako naprej. Učni načrti naj bi še posebej zaostajali za sodobnim razvojem matičnih strok in aktualnim družbenopolitičnim razvojem zadnjih nekaj let. Manjkajo delo s sodobnimi mediji, moderna fizika, nanotehnologija, vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj. Poleg tega naj bi bili učenci premalo seznanjeni s sodobnim vizualnim jezikom, potrebovali pa naj bi tudi učenje za kritično sprejemanje poplave vizualnih komunikacij.

Reforma na vrat na nos

Tako kot za vse dosedanje spremembe, ki jih v šolski sistem uvaja Zverova ekipa, je tudi za prenovo učnih načrtov značilna naglica. Po sprejetem terminskem načrtu naj bi državna komisija za spremljanje in posodabljanje učnih načrtov in katalogov znanj, ki jo vodi državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo dr. Magdalena Šverc, predloge posodobljenih učnih načrtov obravnavala 25. avgusta. Temu bodo sledile pripombe predmetnih komisij, Strokovni svet za splošno izobraževanje pa naj bi posodobljene učne načrte sprejel predvidoma novembra. Če računamo, da je državna komisija izhodišča za prenovo učnih načrtov sprejela 30. oktobra lani, to pomeni, da bo celotna prenova izpeljana v pičlem letu dni. To je skrb zbujajoče. Treba je vedeti, da ne gre za majhne dopolnitve in posodobitve, kot skušajo prikazati na ministrstvu in Zavodu za šolstvo, pač pa za dokaj obsežno reformo, pri kateri se - tako kot ugotavlja anonimna učiteljica - nekatere vsebine dejansko prenašajo v nižje razrede, kar bo velik šok zlasti za otroke, pa tudi za učitelje. Žakljeva sicer zatrjuje, da pri prenovi ne gre za povsem nove učne načrte, pač pa le za posodabljanje sedanjih. Toda hkrati dodaja: "Nekatere predmetne komisije so naredile tudi večje konceptualne spremembe, premike po vertikali, poskrbele za drugačno dinamiko obravnave oziroma obsežnejšo zamenjavo sedanjih vsebin z novimi, sodobnejšimi vsebinami, ki jih določa razvoj stroke." Novost posodobljenih učnih načrtov naj bi bila tudi njihova odprtost v smislu izbirnosti. "Znotraj obveznega fonda ur so vsebine, ki jih je mogoče opredeliti kot splošna znanja in so namenjene vsem učencem, pa tudi vsebine, ki so namenjene izbirnosti. Učitelj bo lahko glede na interese učencev presodil, ali bo predlagane izbirne teme vključil v pouk. Ta možnost pomeni večjo fleksibilnost učnega procesa oziroma možnost prilagajanja posamezniku," navaja Žakljeva. Takšna ureditev naj bi bila skladna z usmeritvami v drugih razvitih evropskih državah. Primerjalne analize, ki so jih pripravili na Zavodu za šolstvo, so namreč pokazale, da so učni načrti v drugih državah pogosto bolj odprti oziroma dopuščajo več avtonomije učitelju in šoli. "V večini držav je v osnovni šoli v zgodnjem obdobju opismenjevanje hitrejše kot pri nas, pri matematiki in tudi pri maternem jeziku. Tej usmeritvi so v razumni meri skušale slediti predmetne komisije pri posodabljanju učnih načrtov." Žakljeva odločno zanika trditve, češ da se učnim načrtom dodajajo nove snovi. "Prav nasprotno. Z možnostjo izbirnosti so predmetne komisije znotraj obveznega fonda ur oziroma v okviru celotnega obsega vsebin učnega načrta razdelile vsebine na splošna in posebna znanja. Splošna znanja so znanja, potrebna za splošno izobrazbo in so obvezna za vse. Posebna znanja pa niso obvezna in so namenjena izbirnosti, to pomeni, da jih lahko učitelji, glede na interese in sposobnosti učencev oziroma dijakov izberejo, ni pa nujno. V tem smislu gre za razbremenitev učnih načrtov."

Ker so vsaj pri nekaterih predmetih, kot so na primer matematika, slovenščina in zgodovina, predvidene korenite vsebinske spremembe, bi pričakovali, da bo s prenovo učnih načrtov že od vsega začetka seznanjen Strokovni svet za splošno izobraževanje. A ni tako. Namestnica predsednika Strokovnega sveta za splošno izobraževanje, razvojna psihologinja in predavateljica na Filozofski fakulteti v Ljubljani dr. Ljubica Marjanovič Umek pravi, da člani sveta niso bili seznanjen niti z izhodišči za prenovo, kaj šele z vsebino. Uradno o reformi torej ne vedo nič. Enako trdi članica strokovnega sveta dr. Mojca Kovač Šebart, profesorica na Oddelku za pedagogiko Filozofske fakultete v Ljubljani. "Če gre le za manjše izboljšave, jih ministrstvo res lahko izpelje mimo strokovnega sveta. Če pa gre za korenite posege v učne načrte, na primer za prestavljanje snovi iz višjih razredov v nižje, je takšno ignoriranje strokovnega sveta skrajno sporno." Marjanovičeva in Šebartova sta to vprašanje postavili na eni od zadnjih sej strokovnega sveta pred poletnimi počitnicami, a brez učinka. Na ministrstvu za šolstvo so se očitno odločili, da bodo reformo v celoti izpeljali prek zavoda, strokovni svet pa naj bi vse spremembe nazadnje le požegnal. Marjanovičeva se sicer strinja, da so nekateri popravki učnih načrtov potrebni, toda hkrati opozarja, da je spremembe treba uvajati postopoma in premišljeno, saj bo sicer z njimi povzročene več škode kot koristi.