Vrnitev Dragice

Vladimir Zagorec je največkrat odlikovani hrvaški general. Hrvaški organi pregona pa ga iščejo zaradi njegovih poslov med osamosvojitveno vojno. Zagorec je bil namreč med vojno za samostojno Hrvaško zadolžen za nabavo orožja. Trenutno živi na Dunaju, od koder naj bi po navedbah hrvaških medijev vodil poslovni imperij, ki naj bi bil vreden nekaj sto milijonov evrov. V javnosti je izpostavljen zato, ker nekateri na Hrvaškem trdijo, da se je med vojno okoristil z več kot milijardo mark. Na podlagi Interpolove tiralice je bil Zagorec v Avstriji sicer priprt, ampak ob plačilu izjemno visoke varščine, milijon evrov, izpuščen. Sicer pa Zagorca preiskujejo tudi v Avstriji, saj naj bi bil vpleten v pranje denarja na Hypo Alpe-Adria banki, ki je odneslo direktorja Günterja Striedingerja. Odstavljenemu direktorju naj bi Zagorec pomagal s „posli“ prek podjetij na Hrvaškem in off-shore podjetij v Liechtensteinu.

Hrvaške oblasti se trudijo pri avstrijskih, da bi Zagorca izročile Hrvaški. Med najbolj aktivnimi v zgodbi je predsednik Stipe Mesić, ki naj bi se zavzemal, da bi se vojni dobičkarji in privatizacijski tajkuni znašli pred sodišči, da bi pojasnili, od kod jim denar. Zato naj bi tudi sprejel ponudbo Zagorca, ki je izrazil željo po sestanku z nekom iz urada predsednika. Zagorec je obljubil, da bo le predsednikovemu človeku predal vse dokumente o tajnih računih in o tem, kam vse je bil nakazan denar za nabavo orožja. Na sestanek z Zagorcem na Dunaj je odšel Mesićev svetovalec Sašo Perković. Po besedah Zagorčevih odvetnikov in tudi po besedah ljudi iz urada predsednika Hrvaške se Zagorec dogovora ni držal in ni pokazal nobenih dokumentov. Poskrbel pa naj bi, da je avstrijska obveščevalna služba posnela sestanek med njim in Mesićevim odposlancem, kar naj bi uporabil kot dokaz, da je na Hrvaškem politično preganjan. Da ga torej avstrijske oblasti ne smejo izročiti njegovi domovini.

Mesić se je torej opekel. Hrvaški mediji pa že nekaj časa poročajo, da je državno tožilstvo od avstrijskih oblasti zahtevalo podatke o računih v raznih avstrijskih bankah. Eden takih je v Celovcu v banki Kärntner Sparkasse, šifriran z imenom Dragica. Na ta račun se je po njihovih podatkih od 11. septembra 1991 do 16. aprila 1992 vplačalo 2,813.837 ameriških dolarjev. Zakaj je pomemben ta podatek? Mladina je o računu Dragica poročala že leta 1993, pri čemer pa je račun s tem imenom nastopal v povezavi s trgovino z orožjem, v katero so bili vpleteni posamezniki z vrha slovenskih ministrstev za obrambo in notranje zadeve: "Svetovalec vlade na notranjem ministrstvu Franci Kosi pa je od 'branilev Sarajeva' leta 1992 zahteval izplačilo 700.000 nemških mark na račun z imenom 'Dragica' pri Kärntner Sparkasse v Celovcu." Tako Hrvati kot Bosanci so torej nakazovali denar na enoten račun v Celovcu. Sicer pa je računov z geslom Dragica še nekaj. Iz zadnjih odkritij je razvidno, da imata račun Dragica tudi švicarski banki UBS in Teax komerz AG. Hrvati pa se že norčujejo in pravijo, da bi bil končno že čas, da izvedo, kdo je famozna Dragica.

Kdo je res Dragica? Leta 1993, natančneje 27. maja, so v državnem zboru poslanci zastavili obrambnemu in notranjemu ministru sedemindvajset povsem konkretnih vprašanj o trgovini z orožjem. Med njimi so bila vprašanja: Kdo vse je v Sloveniji trgoval z orožjem v obdobju po juniju 1990? Kdo je to trgovanje spremljal? Kdo je imel neposreden nadzor nad trgovino? Kdo je imel neposreden nadzor nad sredstvi? Kam se je nakazoval denar? Na račune domačih ali tujih bank? Kdo je razpolagal s temi sredstvi, kdo jih je dvigoval, to podpisoval, kje je dokumentacija? Ne obrambni minister Janez Janša ne notranji Igor Bavčar nista nikoli odgovorila na zastavljena vprašanja. Mladina je že leta 1993, ko še ni bilo nobenega sledu o Zagorčevih dokumentih, zapisala: "Sredstva, pridobljena s to trgovino, naj bi se zbirala na računu v avstrijski banki, ki se je začenjal z imenom Dragica." Hrvati imajo danes zelo konkretna vprašanja v zvezi z Dragico. Od avstrijskih organov so zahtevali, da jih informirajo, kdaj in po čigavem nalogu so bili ti računi odprti in zaprti. Katere osebe so bile pooblaščene za razpolaganje s temi računi. Zahtevali so tudi informacije o prometu na teh računih, na podlagi česar bi se lahko videla vplačila in izplačila denarja ter skupni promet. Skratka vso dokumentacijo, ki bi pomagala pri rekonstrukciji prometa na teh računih.