28. 8. 2007 | Mladina 34 | Politika
Na kraju zločina
Zakaj slovenski forenziki za najodmevnejše primere niso dovolj dobri
Franc Sablič, višji kriminalistični svetnik, ki nadomešča vodjo Centra za forenzične preiskave v Generalni policijski upravi: 'Pri vseh znanih primerih, od Tekačevega, primera Perič-Rakič do Gorjancev, povsod so nas izločali in angažirali tuje inštitucije.'
© Luka Novak
Pred dobrim mesecem je novomeško okrožno sodišče po ponovnem sojenju oprostilo tri občane, ki naj bi bili vpleteni v umor dveh Rominj v Dobruški vasi. Janez Schuller in Leon Podlogar, ki naj bi odvrgla bombo skozi okno hiše, najbližje cesti, sta bila sprva obsojena na 30 let zapora, Branko Žižmond pa na slabih 11, vendar je višje sodišče sodbo po pritožbi razveljavilo. Na drugem sojenju so največ prahu dvignili forenzični dokazi; analiza DNK sledi, ki so ostale na žlički odvržene bombe, je namreč pokazala, da sta bombo držala tako Schuller kot Podlogar, vendar pa je dvom zbudilo pričanje forenzikov in predstojnika Inštituta za sodno medicino, ki so povedali, da je bil vzorec DNK manjši od predpisane količine, za katero proizvajalec reagentov še jamči pozitiven rezultat. Odvetnica Marjetica Nosan naj bi takrat po besedah prisotnih kar "skočila na noge," saj je s tem dobila enega od glavnih argumentov, da se o mnenju Centra za forenzične preiskave, tako kot že prej v več odmevnejših primerih, ponovno podvomi. Sodnik Franc Kusič nam je povedal, da je bilo mnenje izvedenca eden odločilnih razlogov za oprostilno sodbo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
