Sova še skovika

Na Mladino smo dobili anonimno pismo, v katerem so zapisane trditve, da je bila proti Matjažu Šinkovcu spisana kazenska ovadba. Letos naj bi namreč odobril dopustniško uporabo službenega vozila vodji svojega kabineta Barbari Žvokelj, ki naj bi bila, kakor je zapisano, tudi njegova življenjska sopotnica. V Sovi so takšne navedbe zanikali. Iz vladnega Urada za komuniciranje so sporočili, da „v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji je uporaba službenih vozil natančneje urejena z ustreznimi predpisi in notranjimi akti, ki se pri razporejanju službenih vozil agencije in njihovi uporabi dosledno upoštevajo - tudi v primeru uslužbenke agencije iz Vašega zaprosila“. Prav tako ne vedo nič o kazenski ovadbi zoper Matjaža Šinkovca. „Ne agencija ne njen direktor g. Matjaž Šinkovec nista seznanjena s kakršnokoli ovadbo, vloženo proti direktorju agencije.“ Zanimivo pa je, da so na uradu generalne državne tožilke potrdili, da je prispela anonimna prijava zoper direktorja Sove.

Kazenska ovadba zoper Šinkovca naj bi bila posledica njegovih kršitev zakonodaje. Pisce kazenske ovadbe so zmotila Navodila o postopkih in ukrepih varovanja tajnih podatkov zunaj varnostnega območja, ki jih je po naših podatkih 8. 6. 2007 izdal Matjaž Šinkovec. V njih naj bi bili obrazloženi postopki in ukrepi za varovanje tajnih podatkov, če jih določene uradne osebe Sove nosijo domov. Določenim izbrancem, ki so varnostno bolj izpostavljeni oziroma bolj ogroženi od ostalih sodelavcev Sove, naj bi se zagotovili varnostno-tehnična oprema in njena namestitev v njihovih zasebnih prostorih. Kdo so ti bolj ogroženi posamezniki, ugotavlja organizacijska enota za notranjo varnost na podlagi Šinkovčevih sklepov. Zanimivo je, da naj bi navodila veljala tudi za preteklo obdobje.

V Mladini smo sicer junija pisali o tem, da naj bi si Branko Cvelbar, namestnik direktorja Sove, na državne stroške kupil ključavnice, protivlomna vrata in blagajno, pozneje pa naj bi celo prisilil uslužbence, da so mu vse to namestili v njegovo zasebno stanovanje. S Cvelbarjevim početjem naj bi se strinjal tudi sam direktor obveščevalne agencije Šinkovec. Zaradi tega pa se je na okrožnem državno tožilstvu znašla še ena izmed ovadb proti vodstvu Sove. Namestnik direktorja po mnenju avtorjev kazenske ovadbe ni varovana oseba in zato nima pravice do uporabe državnega sistema varovanja, niti mu naj tega ne bi dopuščal zakon o Sovi. Poleg tega so se spraševali, ali namerava Cvelbar v svojem zasebnem stanovanju hraniti zaupne dokumente, kar naj bi bila kršitev Zakona o tajnih podatkih. Toda po novih Šinkovčevih navodilih naj bi bilo zdaj „izbrancev“, ki bodo lahko naokoli nosili tajne dokumente in bodo zaradi tega deležni varnostnih ukrepov, tudi nekaj več. V preteklosti je bil posebnih varnostnih ukrepov in varnostno-tehnične opreme deležen le bivši direktor Sove Iztok Podbregar.

Po novem pravilniku bodo morali uslužbenci Sove, katerim naj bi namestili opremo, po prenehanju delovnega razmerja to opremo vrniti oz. odstraniti. Lahko jo bodo tudi odkupili, po določenih cenah, glede na starost in amortizacijo. Tako bi lahko Cvelbar teoretično po ugodni ceni odkupil svoje, sedaj Sovine ključavnice in protivlomna vrata ter blagajno. Po prejšnjih pravilih to ni bilo mogoče.

Sicer pa nakup protivlomnih vrat in ključavnice ter brezplačna prisilna montaža nista edini neprijetnosti, v kateri se je zapletel Cvelbar. Nekaj članov komisija DZ za nadzor nad tajnimi službami ga sicer sumi, da je s svojimi tožečimi pismi Gregorju Virantu in Andreju Bajuku glede domnevno nenamenske porabe tajnega fonda Sove kršil zakon o Sovi in o tajnih podatkih. S tem pa se je začela vladna intervencija v Sovo, ki je sprožila precej mučno afero.

O nenavadnih navodilih direktorja Sove Matjaža Šinkovca, da se omogočita varovanje in hranjenje tajnih dokumentov izven Sove sodelavcem, ki jih določi njen direktor, smo povprašali tudi predsednika državnozborske komisije za nadzor nad obveščevalnimi službami Pavla Gantarja. Slednji pravi, da z novimi navodili Matjaža Šinkovca o postopkih in ukrepih varovanja tajnih podatkov zunaj varnostnega območja ni seznanjen in da jih ne more komentirati. Prav tako pa tudi ni seznanjen z domnevno kazensko ovadbo. Sicer pa naj bi njegova komisija nadaljevala delo po počitnicah že 4. septembra, ko naj bi o prisluhih Janša-Sanader pred komisijo pričal Iztok Podbregar.

Minuli teden je POP TV sicer poročala, da naj bi nemški obveščevalci Bundesnachrichtendienst pri prisluškovanju v Ljubljani, ko so poskušali uloviti vojnega zločinca Radovana Karadžića, naleteli na pogovore med Janezom Janšo in Ivom Sanaderjem. Dokumente o tem naj bi imeli nemški obveščevalci in tudi Slovenska obveščevalno varnostna agencija. Pristojni v Sovi so dan pozneje zanikali novinarsko poročanje. Takšni dokumenti po njihovih trditvah ne obstajajo.