EU-opomini

Slovenija je dobila opomin Evropske komisije. Tragično? Ne, doslej jih je namreč dobila že 171. Gre za mehak način reševanja razmer, ki na nekem področju po mnenju Evropske komisije ne ustrezajo stanju, ki se ga je Slovenija zavezala vzpostaviti s prevzemom pravnega reda Evropske unije. Naj gre za neprimeren način privatizacije telekomunikacij ali nedoslednosti pri določanju zaščitenih področij Natura 2000 ali pa ignoriranje direktive o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost - države članice najprej dobijo opomin.

Evropski parlament sprejema direktive, države članice pa so s pristopom k EU obljubile popolno sodelovanje in prevzem direktiv v svoj pravni red. To jih zavezuje dvojno, in sicer da bodo v svoj pravni red prenesle vse direktive in nato zagotovile vse potrebno, da se bodo lahko uporabljale tudi v praksi. Če torej EU z direktivo zapove kovinske strehe za vse osnovne šole, mora tudi Slovenija to direktivo v odrejenem roku z notifikacijo prenesti v svoj pravni red in tudi v posebej določenem roku zagotoviti zamenjavo strešne kritine v osnovnih šolah.

Če notifikacije posamezne direktive države članice ne izvršijo v roku, dobijo opomin, v katerem je določen rok za odgovor na opomin. To je prvi v vrsti ukrepov za zagotovitev končnega cilja, v našem hipotetičnem primeru, prekritja vseh streh osnovnih šol v EU. Če država članica ne odgovori pravočasno ali če komisiji odgovor ni všeč, lahko svoja opozorila stopnjuje z drugim opominom. Ta vsebuje spet nov rok za notifikacijo. Če se država članica še kar upira, sledi obrazloženo mnenje Evropske komisije s še tretjim rokom za odgovor, a tudi z ukazom, v kolikšnem času mora država članica sprejeti ukrepe za odpravo kršitve. Šele ko tudi to ne uspe, lahko Evropska komisija vloži tožbo proti državi članici in hkrati kršiteljici na Sodišču evropskih skupnosti. Lahko pa tudi ne. V vsakem primeru se v tej točki konča strpni način reševanja spora, ki se mu uradno reče predsodni postopek.

Če zadeva pristane na sodišču, to potem običajno določi odpravo kršitve, hkrati pa tudi denarno kazen za čas neupoštevanja odločitve sodišča. Kot izhaja iz načina odpravljanja kršitev, imajo države članice načeloma dovolj časa za odpravo kršitev, sploh če vemo, da se postopek lahko še dodatno razvleče, saj lahko države članice ob prejemu prvega ali drugega opomina zaprosijo tudi za podaljšanje roka za odgovor. Če se kršiteljice vendarle upirajo dovolj dolgo, lahko zadeva pristane na sodišču, kjer pa denarne kazni niso nizke. Španija je recimo zaradi nezagotovitve prenosa določb Direktive 76/160 o kakovosti kopalnih voda morala plačati 34.200 evrov kazni na dan, in sicer vse od dne odločbe sodišča pa do odprave kršitve.

Povsem enak postopek je tudi glede nezagotavljanja razmer, v katerih lahko sicer že notificirane direktive v državah članicah zaživijo tudi v praksi. Povsem enako birokratski, do članic prizanesljiv, a dolgotrajen postopek. Povprečno namreč opisani postopek ugotavljanja kršitev pravnega reda EU traja dve leti ali več, kar deset odstotkov postopkov pa traja več kot pet let. Prav dolgotrajni postopek pa bistveno prispeva k temu, da se velika večina sporov med komisijo in državami članicami razplete v predsodnem postopku, kar pomeni, da je komisiji uspelo prepričati članico o pravilnosti svojih argumentov in zadeva ni šla na sodišče. Tako na sodišču konča le 14 odstotkov vseh zadev. Opominom pa vendarle ne gre preveč oporekati, saj jih Evropska komisija ne deli zlahka in s tem ne sproža postopkov kar tako. V kar 95 odstotkih zadev se namreč izkaže, da je komisija imela prav in da je do kršitve na strani države v resnici prišlo.

Postopki zoper Slovenijo

Slovenija je v slabih treh letih in pol od vstopa v Evropsko unijo od Evropske komisije prejela že kar 171 postopkov ugotavljanja kršitev, krajše rečeno opominov. Po podatkih Službe vlade za komuniciranje je Slovenija na vse opomine pravočasno odgovorila. Trikrat je Evropska komisija izkoristila možnost dodatnega uradnega opomina, 27-krat pa je bila prisiljena iti še korak dlje in na Slovenijo nasloviti obrazloženo mnenje. Doslej je komisija končala 134 postopkov, od tega 20 z zadnjo priložnostjo pred sodiščem, z obrazloženim mnenjem. Odprtih je torej še 37 postopkov, kjer Slovenija nastopa kot kršiteljica, kar šest jih je že v fazi obrazloženega mnenja, za enega pa je za predsodno ureditev že prepozno, saj je komisija že vložila tožbo. To se je zgodilo prvič in edinkrat, in sicer letos junija, gre pa za Direktivo 2004/50/es evropskega parlamenta in sveta z dne 29. aprila 2004, ki uvaja spremembe na področju železniškega sistema in prometa, predvsem glede usposobljenosti železniških omrežij za čimboljše in čimhitrejše povezave. Področje, za katero je odgovarjal tudi nedavno odstavljeni minister za promet mag. Janez Božič.

Primerjava

V začetku julija letos se je vlada pohvalila s poročilom Evropske komisije, ki je za Slovenijo ugodno. Poleti je namreč Slovenija po uspešnosti prenašanja direktiv v svoj pravni red na trenutni lestvici zaostajala zgolj za Litvo in drugo mesto zasedala skupaj z Malto, Ciprom in Estonijo. Vendar pa je tu treba navesti še en podatek, in sicer da je Slovenija 48 izmed 171 opominov prejela v zadnjih trinajstih mesecih, torej v dobrem letu dni. Kar pomeni, da je v tem času prejemala po povprečno skoraj štiri in pol opomine na mesec, prej pa povprečno zgolj po tri. Sicer po podatkih o skupnem številu opominov v letih 2005 in 2006 Slovenija ni ena izmed večjih kršiteljic. Po podatkih, ki zajemajo samo opomine, ne pa obrazloženih mnenj, je Slovenija v tem času prejela 102 opomina in skupaj z Madžarsko zaseda 18. mesto. Najmanj opominov, le 59, je v tem času prejela Litva, največ pa Italija, in sicer kar 262. Nasploh je med večjimi kršiteljicami najti predvsem stare države članice, med prvimi desetimi jih je recimo kar sedem, in to celo na prvih sedmih mestih. Tudi v številu postopkov pred sodiščem so daleč spredaj stare članice, vendar ne gre za povsem primerljivo statistiko, saj za nove članice šele sedaj počasi prihaja čas, ko bodo šli proti koncu tudi najdalj trajajoči predsodni postopki. Če bodo končani neuspešno, bodo zadeve pristale na sodišču in kopičiti se bodo začeli tudi postopki pred Sodiščem evropskih skupnosti.