Trije hokejisti na nogometnem prvenstvu

Na račun neizkušenosti dveh novih ministric in ministra je te dni po parlamentu zaokrožilo več šal. Denimo, da predsednik vlade kot selektor na bodoče evropsko nogometno prvenstvo (oziroma po drugi verziji na košarkarsko) pošilja ekipo, kamor je med glavne napadalce uvrstil tri hokejiste. Zanimiva je tudi tista o izkušnjah. Novi ministri za zdravje, promet in visoko šolstvo naj bi edine praktične in teoretične izkušnje s področij, ki jih bodo pokrivali, doslej pridobili kot uporabniki teh storitev.

Trije ministri, ki jih je Janez Janša pripeljal v vlado ob zadnji rekonstrukciji, imajo na prvi pogled zares presenetljivo malo izkušenj. Prometni minister Radovan Žerjav je denimo po izobrazbi magister kemijske tehnologije. Kot pomočnik direktorja Nafte Lendava za tehnično področje je bil gotovo na pravem mestu, enako, ko je marca letos zasedel še funkcijo direktorja mlade družbe Nafta Biodizel. Morda je kot direktor še upravičeno sedel v nadzornem svetu Zavarovalnice Triglav, ni pa jasno, kaj bo počel na prometnem ministrstvu. Tudi sam priznava, da posebnih izkušenj nima in da je bilo od “srede,” ko je izvedel, da je kandidat, bolj malo časa za pripravo. Pa vendar je marsikaterega poslanca presunila njegova neinformiranost o sedaj enem od najbolj žgočih vprašanj iz prometnega resorja - pogovorih med vlado in ministrstvi z Deutsche Bahnom o povezovanju Slovenskih železnic z Luko Koper in Intereuropo.

Zakaj bo torej Radovan Žerjav minister? Predsednik vlade ga je v parlamentu priporočil kot človeka, ki ima bogate izkušnje s področja “vodenja razvojnih projektov, priprav strategij, alternativnih razvojnih programov”. A tudi Janša si ni mogel kaj, da ne bi na koncu kot piko na i izpostavil, da je Prekmurec, s konkretnim znanjem iz prometnih zastojev. "Na koncu pa se mi zdi zelo pomembno, da kandidat sam prihaja iz severovzhodne Slovenije, da je sam dolga leta čutil prometne težave in se bo zagotovo v zvezi s tem zelo tankočutno odzival tudi na konkretne probleme, ki izhajajo iz tega dejstva," je dejal Janša.

Da za zdaj še nima posebnih izkušenj, je večkrat priznala tudi nova ministrica za zdravstvo Zofija Mazej Kukovič. Svojo kariero je začela kot projektantka, pravo kariero pa je naredila po letu 1992, ko se je znašla na vrhu rudarskega podjetja Eso Montaža. Tega je rešila predvsem s poslom okrog hidroelektrarn, iz česar je potem nastalo uspešno velenjsko podjetje Esotech. A od tam prinaša Kukovičeva v politiko tudi kovček sporov in osebnih zamer. Čeprav je še vedno 25-odstotna lastnica podjetja, jo je nadzorni svet krivdno razrešil zaradi domnevno nezakonitega poskusa odkupa delnic in nepotizma. Kukovičeva ima torej za seboj en neuspešni poskus menedžerskega odkupa, pred katerim ji je uspelo, da je družbo zapustilo več sodelavcev. Med drugim je odpustila tudi dva direktorja, eden od njiju, Marko Škoberne, pa sedaj Esotech vodi.

Čeprav je Kukovičeva v parlamentu izpostavila svoj čut za sočloveka, pa Škoberne pravi, da "verjetno ni skrivnost, da odnosi v podjetju v zadnjem letu niso bili najboljši. Naš osebni občutek je bil, da ona vodi neko individualno strategijo". Kukovičeva naj bi imela do sodelavcev "avtoritativni" odnos, kar izhaja tudi iz sporočila za javnost, ki ga je medijem novo vodstvo podjetja poslalo 23. avgusta. V njem so zapisali, da je njen neustrezni način vodenja "v zadnjih mesecih povzročil kadrovski odliv, ki ni bil v prid dolgoročni razvojni usmerjenosti družbe Esotech". Poleg tega naj bi Kukovičeva zagotavljala bonitete za svoje družinske člane, pri čemer je novo vodstvo mislilo na njeno hčerko, ki je do nedavna vodila poslovalnico Esotecha na Kitajskem, od katere pa podjetje posebne koristi ni imelo. Vse omenjeno je sicer sedaj del spora pred sodiščem. Na vprašanje, ali je del spora tudi to, da naj bi bili v bilancah Esotecha evidentirani stroški za nakup glasovnic, ki so nastali za pridobitev naslova Delove osebnosti leta 2006, pa Škoberne odgovarja, da tega ne želi komentirati. Zasluge za razvoj podjetja ji priznava, a dodaja, da je imela za seboj tudi velik in homogen kolektiv ter vodilni tim, "ki ga v zadnjem obdobju nikoli ni omenila, niti podpore, ki jo je uživala".

Kukovičeva te očitke zavrača. Že v začetku maja naj bi sedem zaposlenih začelo širiti neresnične informacije o njej in o poslovanju. Na manipulativen način naj bi tem uspelo prepričati večino delničarjev, da so "z veseljem ali pa na silo, če ni šlo drugače, prenesli glasove in tako onemogočili delniške pravice stotim zaposlenim za daljše obdobje", je sedanja ministrica v pisemskem dvoboju širši javnosti pojasnjevala konec avgusta.

Kako in zakaj bo torej Kukovičeva postala ministrica za zdravje? Njena kariera v bivši ZLSD, kjer je bila leta 1993 celo članica predsedstva, ji morda ni pomagala toliko kot sodelovanje z združenjem Šarm (Šaleški razvojni model), ki jo je v Šaleški dolini po vzoru Zbora za republiko pred lokalnimi volitvami ustanovil Franci Sever, član sveta SDS. Zanimiva in morda nepomembna podrobnost pa je tudi, da se Kukovičeva v Velenju dobro pozna z družino Urške Bačovnik, sedanje partnerice predsednika vlade Janeza Janše. Oče Urške Bačovnik je namreč tudi delal v podjetju Esotech. Edino, kar torej Kukovičevo posredno povezuje z zdravstvenim sektorjem, je njeno sodelovanje z dobrodelno organizacijo, slovenskim združenjem za boj proti raku dojk Europa Donna. Janša je njen izbor v parlamentu opravičil z pojasnilom, da je "še posebej v Evropski uniji, kamor spadamo, pravilo, da minister ali ministrica za zdravje ni zdravnik ali zdravnica, saj naj bi bila ministrska funkcija nekje med politično in menedžersko funkcijo”. Tako smo slišali, da je v Belgiji minister za zdravje gospodarski inženir, na Cipru biolog, na Danskem pravnik, v Estoniji pravnica, v Grčiji pravnik in diplomant političnih ved, na Irskem diplomant modernih študij, v Italiji filozof, v Luksemburgu novinar, v Nemčiji pedagog, na Portugalskem pravnik, v Romuniji ekonomist, na Švedskem razredni učitelj, v Veliki Britaniji sindikalni sodelavec, v Latviji pa veterinar. Po tej metodologiji bo ministrica za zdravje v Sloveniji diplomirana organizatorka dela in elektrotehničarka. Samo dva dni po primopredaji pa je nova ministrica za zdravje povzročila prvi spor. Zaradi odločitve, da bo zamenjala dosedanjega sekretarja na ministrstvu Dorjana Marušiča, je Karel Erjavec zagrozil z izstopom Desusa iz koalicije.

Tretji izpraznjeni resor za visoko šolstvo in znanost pa naj bi prevzela 35-letna poslanka NSi Mojca Kucler Dolinar. Janša jo predlaga, saj naj bi "pri svojem dosedanjem delu pridobila izkušnje in znanja, ki so nujno potrebna za vodenje ter ustrezno koordinacijo različnih stališč in mnenj". A v parlamentu Dolinarjeva žal ni članica odbora za visoko šolstvo, predseduje pa odboru za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje in je članica odbora za zdravstvo. Leta 1997 je na Pravni fakulteti pri dr. Jožetu Mencingerju diplomirala iz individualnih delovnih sporov glede pravice do plačanega letnega dopusta. Čeprav je na mariborski Pravni fakulteti poskušala na magistrskem študiju, posebnih izkušenj z univerzo, akademiki ali znanostjo pravzaprav nima. Preden je postala poslanka, je kot pravnica delala na skladu kmetijskih zemljišč, ki so ga v zadnjih letih pestile afere. Tam je sodelovala tudi pri projektih vračanja premoženja cerkvi.

Medtem ko Žerjav in Kukovičeva imata konkretne izkušnje z uporabo angleškega jezika v poslovnem svetu, kar bo še posebej pomembno pri prihajajočem slovenskem predsedovanju Evropski uniji, pa Dolinarjeva takšnih konkretnih izkušenj nima. A k sreči so nam iz vladnega protokola sporočili, da to zapletov ne bo povzročalo. Ksenija Benedetti, šefinja republiškega protokola, pravi, da če gre za znanje angleščine pri formalnih obveznostih predsednika vlade ali pa ministrov v okviru predsedovanja Slovenije Svetu EU, potem to ni problem. "Na vseh uradnih zasedanjih, ki se jih udeležujejo predsednik vlade in ministri, je namreč že po tradiciji zagotovljeno tolmačenje vseh uradnih jezikov EU. Poleg tega je celo priporočljivo, da na takih zasedanjih predsedniki vlad in ministri uporabljajo materni jezik in s tem promovirajo znano geslo Evropske unije - Združeni v enakosti. Taka je bila praksa tudi pri drugih predsedovanjih." Drugo so seveda neformalni pogovori ob robu srečanj.

Predsednik vlade se tokrat ni prvič znašel pred resnimi kadrovskimi težavami. "Priznal bom, da so sodelovanje v vladi odklonila neka zveneča imena. Ne bom rekel, da so boljša od teh, ki sem jih predlagal, ampak so bolj znana. In to zato, ker imajo na mestih, kjer so danes, trikrat večje plače in trikrat manjšo odgovornost, in ker jih ne gane preveč nagovarjanje, da bi delali za skupno dobro," je Janša denimo povedal ob zapletih pri sestavljanju prve vladne garniture decembra 2004. Tudi ob tej rekonstrukciji je bilo pri sestavljanju ekipe kar nekaj resnih zastojev. Denimo v NSi, kjer je, da bi rešil kadrovski problem, minister za šolstvo dr. Milan Zver (SDS) omenjal možnost združitve ministrstva za znanost in visoko šolstvo z "njegovim". Pa vendar lahko sedanji ministri računajo na precej mirno službo. Če se bosta javnost in opozicija držali pravila o 100 dnevih miru, jih potem čaka še predsedovanje, ki je podprto s tako imenovanim paktom o nenapadanju. Posebne izkušnje tako morda niti niso potrebne. Da bi kateri od novih ministrov na svojem področju pustil osebni pečat, je malo verjetno.