Kako do novega s starim?

V senci prerekanj o tem, kdo v aferi Sova najbolj laže in kako (ne)sposobni so novi ministri, se društvo Zares pripravlja na ustanovitev nove stranke. V ponedeljek opolnoči se je iztekel rok za evidentiranje kandidatov za predsednika bodoče stranke, stekle pa so tudi priprave za finalizacijo programskih dokumentov in statuta. Kdo se je pojavil na seznamu predlaganih kandidatov za predsednika, ostaja skrivnost, saj se prijavljeni posamezniki nanj niso vpisali sami, pač pa so jih napisali drugi. Dokler predlagani ne bodo dali soglasja k morebitni kandidaturi za predsednika, imen v društvu Zares ne nameravajo objaviti. A po neuradnih podatkih je prišlo za slab ducat predlogov, med predlaganimi so poslanci društva Zares, recimo Matej Lahovnik in Pavel Gantar, seveda pa je med njimi tudi Gregor Golobič, nekdanji generalni sekretar LDS in idejni vodja društva.

Zares je od ustanovitve letos spomladi, ko se je v društvo včlanilo več kot tisoč posameznikov, poleg prvega posveta v Ljubljani izpeljal še nekaj srečanj in posvetov. Praviloma so posveti društva minili brez velike medijske pozornosti in v bolj "zaključenih skupinah". Pred zadnjim brušenjem naj bi bil tudi program bodoče stranke. Ta naj bi bil po nekaterih informacijah "politično nekorekten", v njem naj bi bile zamisli in rešitve, ki se zdijo z vidika politične realnosti morda izvirne, a vsaj za zdaj neuresničljive, vendar to ne pomeni, da bodo nosile stigmo neuresničljivosti tudi čez nekaj let. Občni zbor društva in poznejši ustanovni kongres stranke bosta konec oktobra ali v začetku novembra, a ne med prvim in drugim krogom predsedniških volitev in ne v času največjega predvolilnega boja.

Temeljno vprašanje društva je še vedno enako - kolikšna je relativna politična moč združenja za novo politiko in ali bo na volitvah leta 2008 res postalo tretja največja parlamentarna politična stranka, kar si je za cilj zastavil eden izmed vidnejših članov združenja. Poleg običajnega parlamentarnega prerekanja je društvo za zdaj potegnilo nekaj odmevnih potez. Med njimi izstopa zbiranje podpisov ob pobudi za brezplačno neobvezno cepljenje proti okužbam s HPV, društvo pa se je odločilo tudi za podporo predsedniškemu kandidatu Danilu Türku in poslansko pobudo za "koalicijo treznih", ki se zavzema za manjše število pokrajin. V javnosti se zadnje čase vedno pogosteje pojavlja tudi Pavel Gantar, ki vodi parlamentarno komisijo za nadzor nad delom obveščevalnih in varnostnih služb, ravno te dni pa je Zares razširil svojo spletno stran in pod razdelkom Spodnji dom začel razpravo, s katero želi pridobiti mnenja o najprimernejšem številu pokrajin.

Vendar so vse te poteze še vedno na ravni eksperimenta, Zares še ni politična stranka, nima programa, nima niti dokončnega imena in pravega predsednika. Večina nezadovoljnih volivcev je za zdaj prestopila k Pahorjevi stranki, nekaj pa jih je ostalo pri LD. Čeprav vodilni nastajajoče stranke trdijo, da je postopno vzpostavljanje stranke edini logičen in organski način prenove slovenskega političnega prostora, počasno nastajanje institucionalnih strankarskih struktur napeljuje tudi na možnost, da ta trenutek še vedno ne vedo, kako naj oblikujejo "novo politiko". Od ustanovitve društva, ko je nastala temeljna zamisel, do danes se je v političnem prostoru veliko spremenilo. Tako se je Borut Pahor odločil ostati v strankarski politiki, v LDS pa so opravili zamenjavo na vrhu.

Ali ne bi bila pot lažja, če bi društvo že spomladi ustanovilo stranko in pobralo nekaj glasov LDS in SD? Kot pravi neimenovani vodilni član društva Zares, bi jih ravno takšno plenilsko razumevanje politike pahnilo v tista politična razmerja, iz katerih bi se radi izvlekli.

Po prvih volitvah so se sicer v slovenski parlament prebile tri nove stranke. Prva je bila NSi, pa še ta je nastala na dediščini nekdanje SKD, druga danes pozabljena SMS, tretji pa je DeSUS.

Ena od glavnih težav društva Zares je seveda vprašanje predsednika. Drnovšek se mu ne bo zgodil, vsaj ne na način, kot se je Drnovšek zgodil LDS, predčasna vrnitev komisarja Janeza Potočnika ali politično profiliranje župana Zorana Jankovića pa sta vsaj za zdaj nerealna. Če drži, da ni "novega brez novega", kakor je že večkrat dejal Gregor Golobič, potem mora stranka volivcem predstaviti novo ime. A nova imena skrivajo tudi pasti, neizkušen politik bo težko na novo organiziral stranko in se hkrati učinkovito spoprijel s političnimi tekmeci, ki se bodo zaradi nove stranke vsi po vrsti počutili ogrožene. Vse to pa se bo dogajalo v letu, ko bo primerjalna prednost Janševe vlade zaradi vodenja Evropske unije po vsej verjetnosti večja, kot je danes. Vendar je to bolj vprašanje za vodstvo društva. Največ vidnih in tudi manj znanih članov društva bi namreč na tem mestu najraje videlo ravno Golobiča. Ali bi bil ta funkcijo sploh pripravljen sprejeti? O možnosti, da bi kandidiral za predsednika nove stranke, se za zdaj ne želi izrekati.