Protest za javno RTV

Večina novinarjev RTV Slovenija je doslej tiho in potrpežljivo opazovala spremembe, ki so v zadnjih letih doletele javni RTV-servis: ko so vladajoči poslanci spremenili zakon o RTV in z nazorsko primernejšimi kadri zamenjali najprej vse člane nadzornega in programskega sveta, potem pa še direktorje. Ko so ti spremenili statut RTV in zamenjali še vse odgovorne urednike. In ko so slednji poskrbeli za številne novosti v radijskem in televizijskem programu ... Spomnimo se le najodmevnejših. Novinarka TVS Vida Petrovčič je bila, potem ko si je minister Andrej Bajuk privoščil grob poseg v njen prispevek za TV Dnevnik in ga je zaradi tega skritizirala, umaknjena iz dnevnoinformativnega programa. Novinar Radia Slovenija Robert Škrjanc, sicer specialist za policijske in vojaške teme, pa je, potem ko je v komentarju navajal napačne vire, dobil prepoved poročanja o aferi Sova. Nista bila edina. Izpred mikrofonov je v zadnjih mesecih izginilo kar nekaj prepoznavnih voditeljev in novinarjev.

Zdaj naj bi bilo novinarjem televizijskega informativnega programa vsega skupaj dovolj. Zaradi programskih, vsebinskih in kadrovskih razmer, s katerimi se soočajo pri svojem delu, so tako zaskrbljeni, da so RTV-jev programski svet, generalnega direktorja RTV Antona Guzeja in direktorja TVS Jožeta Možino pisno zaprosili za pomoč. „Pozivamo vas, da o njih razpravljate in se v skladu s svojimi pooblastili tudi vi zavzamete za to, da informativni program javne televizije ne bo izgubil položaja in vloge, ki ju je vedno imel v slovenskem medijskem prostoru,“ so zapisali v pobudi, ki je nastala predvsem zato, ker so njihova dosedanja opozorila naletela na gluha ušesa. Po sestanku z odgovornim urednikom informativnega programa TVS Rajkom Geričem, na katerem se je 5. septembra zbralo toliko novinarjev, da so napolnili desk, se denimo ni zgodilo nič.

Zakaj je informativcem TVS prekipelo ravno zdaj? Pomemben razlog je gotovo kadrovska podhranjenost uredništva, ki je še posebno skrb zbujajoča, ker so pred njimi trije veliki projekti - predsedniške volitve 2007, predsedovanje Slovenije EU in parlamentarne volitve 2008. "Ob vsem navedenem se zato postavlja vprašanje, ali bo naše delo sploh lahko potekalo v skladu s profesionalnimi standardi, ki veljajo za javno televizijo in ki smo jim vsi zavezani," se sprašujejo v pismu vodstvu RTV. Iz notranjepolitične redakcije TVS je v zgolj nekaj mesecih odšla vrsta novinarjev, ki so bili še nedavno nosilci programa: nekdanja odgovorna urednica informativnega programa TVS Tanja Starič, ki je po Geričevem imenovanju opravljala delo novinarke, je sprejela ponudbo novega dnevnika Žurnal24, nekdanja urednica dnevnoinformativnih oddaj Ilinka Todorovski, ki je nedavno za Feral Tribune dejala, da je odšla, ker jo je motila „preočitna mešanica politike in neznanja“, zdaj piše za Finance, nekdanja voditeljica Dnevnika Simona Rakuša, ki je že na aprilski novinarski okrogli mizi javno povedala, kaj meni o novi uredniški politiki, bo od ponedeljka urednica spletne televizije časopisne hiše Dnevnik, Alenka Marovt, Katja Šeruga in Staša Lozar so odšle na POP TV, dve novinarki sta trenutno na porodniškem dopustu ... V odhajanju naj bi bil že nekaj časa tudi voditelj Odmevov Boštjan Lajovic. Situacija je podobna v televizijski zunanjepolitični redakciji. Pred časom jo je zapustila Polona Frelih, ki je postala Delova dopisnica iz Moskve, Dejan Ladika se seli na Radio Slovenija, Marta Razboršek je poslala RTV-jeva dopisnica iz Beograda, Mojca Širok pa se kmalu vrača na položaj dopisnice iz Rima. Širokova sicer trenutno poleg še dveh članov zunanjepolitične redakcije, Manice Ambrožič in Igorja Juriča, vodi Dnevnik, zaradi česar že tako ne morejo biti nenehno na voljo za pripravo novinarskih prispevkov. Prav tako ne Ksenija Horvat Petrovčič, ki ureja in vodi oddajo Globus. Še ena novinarka, Polona Fijavž, je medtem na porodniškem dopustu ... In tako je pravzaprav na voljo le še peščica novinarjev.

Dolgoletni sodelavci TVS ne pomnijo, da bi iz njihove hiše kdaj tako na hitro odšlo tako veliko dobrih novinarjev. „S tem je nastala škoda, ki je morda sploh ne bo mogoče popraviti. Prišlo pa je tudi do tega, da glavne novinarske teme zdaj v glavnem pokrivajo mladi novinarji, ki pogosto nimajo potrebnih izkušenj, predvsem pa še niso opravili vsega potrebnega izobraževanja,“ opozarja ena izmed novinark, ki so zapustile nacionalko. Prav zato bi pričakovali, da bodo tako številčni, predvsem pa nenadni in nepričakovani odhodi prepoznavnih in izkušenih novinarjev, ki so si novinarsko ime ustvarili prav v informativnem programu javne televizije, znak za alarm.

A zgodilo se je nekaj povsem nasprotnega. Vodstvo je poleti resno razmišljalo o tem, da nekaterim honorarnim novinarjem, ki so postali v trenutnih razmerah toliko bolj nepogrešljivi, ne bi podaljšalo pogodb o zaposlitvi. Menda zaradi varčevanja. Pozneje so od namere sicer odstopili, a ni zagotovil, da do tega ne bo prišlo v prihodnosti.

Razlogov, zaradi katerih naj bi se zamenjala skoraj celotna novinarska zasedba na TVS, naj bi bilo več. Nekatere naj bi motilo, da čez noč ni bilo več dela zanje. Novinarji TVS pa v svoji pobudi izpostavljajo denimo to, da so bila pri pokrivanju najpomembnejših notranjepolitičnih tem v informativnih oddajah "v zadnjih mesecih pogosto kršena osnovna pravila novinarskega dela v javnem servisu, na katera pa velikokrat kljub opozorilom nihče od odgovornih ni reagiral". Spomnimo se recimo, kako je up trenutnih televizijskih šefov Vladimir Vodušek javno objavil vsebino off the record pogovora z nekdanjim predsednikom vlade Antonom Ropom, nato pa še posnetek tega pogovora, ki ga je, kot kaže, pridobil z nepooblaščenim snemanjem ... Vodstvo RTV ob tem ni ukrepalo, nasprotno, Vodušek si je uspel izboriti nekakšen abonma na uvodnih pet minut Dnevnika, kljub ukinitvi številnih informativnih oddaj, ki so bile predvajane v prime-timu, pa je sam v prav tem terminu dobil tudi lastni oddajo Vroči stol.

Drugi razlog, ki naj bi večal nezadovoljstvo med novinarji, naj bi bil v tem, da novinarji opažajo, da imajo zunanjepolitične vsebine, ki jih je RTV v skladu s poslanstvom javne televizije dolžna spremljati, v dnevnoinformativnih oddajah vse manj veljave in programskega časa. In to kljub temu, da ima RTV široko, uveljavljeno in dobro organizirano mrežo dopisništev v tujini, ki je njena vedno komparativna prednost pred drugimi televizijami. Le pičle tri mesece pred predsedovanjem Slovenije EU naj tudi ne bi bilo jasno, kako naj bi z oslabljeno ekipo pokrivali ta polletni dogodek. Zaradi vsega tega in zato, ker se po njihovem mnenju ni zadosti zavzel za interese njihove redakcije, so novinarji zunanjepolitične redakcije svojemu uredniku Edvardu Žitniku nedavno izrekli nezaupnico.

Žitnik jim odgovarja, da imajo pravico, da od svojega urednika zahtevajo več, kot je mogoče: „Nemudoma po njihovi izjavi o nezaupnici sem odgovornemu uredniku ponudil svoj odstop z uredniškega in mesta vodje projekta predsedovanja EU. Z velikim veseljem bi se namreč lotil čistega novinarskega dela med predsedovanjem EU, ki je sicer moje matično področje. Od odgovornega urednika je odvisno, ali bo odstop sprejel, do takrat pa sem v dobro redakcije pripravljen opravljati uredniško funkcijo.“ Sicer pa tudi sam ugotavlja, da se je delež zunanje politike v informativnem programu tako po minutaži kot po številu prispevkov zmanjšal, kar pripisuje predvsem spremenjeni programski shemi Odmevov, ki ne vključuje več daljših prispevkov iz zunanje politike: „Velja prepričanje, da prispevki iz zunanje politike ne prispevajo k dvigu gledanosti informativnih programov, kar v bitki za gledalce zagotovo ne prispeva k naklonjenosti nekaterih urednikov do zunanje politike.“ Zgolj mimogrede, Odmevi so bili v prejšnji obliki bistveno bolj gledani kot danes.

Kot menijo novinarji informativnega programa, dodatno negotovost prinaša tudi novi parlamentarni kanal, za katerega še ni jasno, kdaj bo zaživel, kakor tudi ne, kakšne bodo njegova programska struktura, vsebine, predvsem pa vloga. Novinarje skrbi predvsem, ali se bo njegovo delovanje zajedalo v finančno in programsko zasnovo televizijskega informativnega programa in ali bo ta zato osiromašen.

Kako na očitke odgovarja odgovorni urednik informativnega programa TVS Rajko Gerič? Vse očitke zanika. Ne strinja se s tistimi, ki menijo, da je do številnih odhodov priznanih novinarjev prišlo zaradi negotovosti in nezadovoljstva v uredništvu. Njihovo odhodi ga pravzaprav ne skrbijo preveč. „Informativni program smo deloma kadrovsko že okrepili, uporabili smo seveda notranje rezerve, hkrati pa tudi pripeljali koga na novo,“ pravi Gerič. Mimogrede, med novimi ali vsaj bolj izpostavljenimi obrazi naj bi bila po novem tudi dosedanja koprska dopisnica Elen Batista, ki naj bi namesto Mojce Širok vodila Dnevnik. Sicer pa Gerič trdi, da je očitek novinarjev o kršenju pravil novinarskega dela v javnem servisu „popolnoma neutemeljen in žali vse, ki zavzeto delajo v informativnem programu“, zavrača tudi očitek o tem, da ključne notranjepolitične teme in dogodke pokrivajo novi sodelavci brez zadostnih izkušenj. „To ni res, seveda pa je včasih potrebno pokriti dogodke z novinarji, ki so ta dan prosti oziroma na delovnem mestu. Nekateri novinarji namreč niso vedno tam, kjer bi jih pričakovali.“ Dodaja še, da se parlamentarni kanal ne bo finančno in programsko zajedal v informativni program TVS, pri pokrivanju volitev in predsedovanja EU pa ne pričakuje nikakršnih težav. A mnogi s TVS močno dvomijo o tem; v nasprotju s prejšnjimi velikimi projekti naj tokrat dober mesec pred predsedniškimi volitvami sploh ne bi bilo znano, kdo bo pripravljal oddaje in kako.

Medtem ko so se novinarji na TVS vendarle povezali in skupaj nastopili proti rušenju novinarskih standardov v njihovi hiši, pa je protestno pismo novinarja Večera Blaža Zgage, ki ga je naslovil na vlade evropskih držav in nevladne organizacije, že deležno vse večje pozornosti na mednarodnem prizorišču. O njem so že poročali na Češkem, Madžarskem, v Angliji, Avstriji ... Pred dnevi pa je o njem poročal tudi ugledni nemški tednik Der Spiegel, kjer je pisalo, da v Sloveniji članke, ki poročajo o notranjepolitičnih aferah, vedno znova doleti cenzura in da skuša politično vodstvo medijev nastavljati odgovorne urednike, ki so naklonjeni vladi.