Nespretni odvetniki Janeza Janše

Četudi zgodba o Sovi, o vladnem brskanju po njeni zgodovini in o Ropovih obtožbah odpira zelo resna politična, pravna, tudi varnostna vprašanja, pa njeni vsakotedenski derivati iz teh dilem delajo komično tragedijo, za katero se zdi, da ne bo nikoli pripeljala do enoznačnega konca. Eden od krivcev za zaplete so tudi poslanci SDS, ki so ali pa so še nedavno bili člani parlamentarne komisije za nadzor nad delom obveščevalnih in varnostnih služb.

Takšen je recimo Miro Petek. Konec prejšnjega tedna je Petek predsednika komisije Pavla Gantarja javno obtožil, da ga namenoma ni obvestil o načrtovanem obisku Sove. Gantarjevi cilji naj bi bili enostavni. Brez poslanca SDS Petka bi lahko opozicijski poslanci informacije, zbrane na agenciji, interpretirali na način, ki bi škodil sedanji vladi in koristil Borutu Pahorju. A zaplet ima po trditvah napadenega Gantarja popolnoma drugačne vzroke. Poslanci Sove ne obiskujejo po vnaprej določenem urniku in doslej je pač veljalo, da so se pred obiskom varnostne agencije praviloma obvestili po telefonu. Tako je bilo tudi tokrat, vendar se Petek, "namenoma izključen poslanec", na telefonske klice ni odzival. Zato so se parlamentarni nadzorniki na Sovo odpravili brez njega.

Še dlje od Petka je v stopil vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko. Na tiskovni konferenci je tako razkril, da za afero o Sovi stoji "sistemsko organizirana zarota s strani SD". Vanjo so vključeni Borut Pahor, Dušan Kumer in Anton Rop. "Dejstva kažejo, da se nekaj dogaja, dejstva kažejo, da se dogaja nekaj sistematičnega, nekaj organiziranega, nekaj širšega in v tej zgodbi nastopajo te tri osebe ...". Po njegovem prepričanju gre za tehnologijo in metodologijo političnih postopkov, znanih po krilatici "najprej diskreditacija in potem likvidacija", ki ju je, kot nas učijo osnove slovenske politične zgodovine po SDS, v slovensko politično areno malo pred Depalo vasjo vpeljal Milan Kučan. O političnih manipulacijah s Kučanovim nastopom v Novi Gorici je sicer pred desetimi leti knjigo napisala Spomenka Hribar. Njen naslov je enostaven: Svet kot zarota - analiza političnih ravnanj Janeza Janše.

S teorijami zarote je pač tako, da je vsako novo dejstvo samo dokaz več, da je izhodiščna teza o zaroti pravilna. Tako je tudi s Sovo. Ko je v soboto v Mladini izšel intervju z Antonom Ropom, ki je ponovil vse svoje trditve o dogovarjanju za incidente v Piranskem zalivu, sta se za Slovensko tiskovno agencijo takoj oglasila poslanca SDS Petek in Rudolf Petan. Doslej je sicer veljalo, da tiskovna agencija načeloma ne objavlja odgovorov na intervjuje, še posebno, če so intervjuji objavljeni ob sobotah, vendar se pod vodstvom Alenke Paulin, ki je še pred meseci delala v kabinetu predsednika vlade, očitno vpeljujejo drugačni uredniški standardi. Kaj sta o intervjuju dejala poslanca največje vladne stranke? Za oba je bil Ropov intervju v Mladini nekaj nezaslišanega. Za Petana je "višek znanstvene fantastike", po Petkovem mnenju pa so besede, izrečene v njem, zgolj še ena potrditev, da je "Rop v predvolilni paniki leta 2004 slišal, kar je želel slišati, in ne tistega, kar mu je nekdo prinesel neuradno in nezakonito". Rop je sicer v Mladininem intervju na eksplicitno vprašanje, če res ni slišal tistega, kar si je želel, avtoritativno odgovoril, da ni samo slišal, "sem tudi prebral in kasneje preverjal, ne samo enkrat in ne samo v tistem času". Petek je ta Ropova pojasnila spregledal.

Te dni pa je bilo še najbolj nenavadno razkritje tednika Mag. Če je verjeti njihovemu pisanju in njihovim virom, naj bi posnetek, ki so ga že poslušali poslanci, razkrival tudi, da je Janša Sanaderju med drugim omenil, "da SDS predvolilne ankete dobro kažejo in da incidenti niso potrebni. Zato ga je prosil, naj nikar ne pošilja ribičev v Piranski zaliv". Kaj pravzaprav pomeni zapisano? Bi bilo drugače, če bi predvolilne ankete SDS kazale slabo, bi bili v tem primeru incidenti potrebni? Sklepanje nas lahko pripelje še korak naprej. Janša je bil očitno prepričan, da v Piranski zaliv ribiče pošilja prav Sanader, saj ga potem ne bi prosil, naj neha izzivati incidente. In tudi Sanader je vedel, da Janša to ve, saj mu nasprotnem primeru Janša tega v pogovoru ne bi prostodušno priznal. Torej sta ozadje dogajanja dobro poznala oba.

Vse zapisano pa seveda ne pomeni, da se Rop ni prenaglil, pomeni pa, da ima Janez Janša na svoji strani zelo slabe odvetnike, ljudi, ki se v poskusih argumentacije Janševe resnice vedno znova zapletajo v absurde. In če smo že pri odvetnikih, tudi pri Janševi tožbi zoper Ropa so se pojavile težave. Okrožno sodišče v Ljubljani je odločilo, da je bila tožba vložena na napačni stopnji, in se razglasilo za "stvarno nepristojno za odločanje". Na ta sklep je bila vložena pritožba tožeče stranke, o kateri se še ni odločalo. Če Janša ne bo uspel, se bo njegov proces tako začel na nižjem, okrajnem sodišču.