Manipulatorski učitelji s pravne fakultete

Ena najbolj priznanih profesoric procesnega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani dr. Katja Šugman Stubbs je na željo Komisije za preprečevanje korupcije izdelala pravno mnenje, ki je razkrilo napake policije in tožilstva pri obravnavi družine Strojan. Policija je po njenem mnenju Rome nadzorovala nezakonito, generalna državna tožilka Barbara Brezigar pa bi na podlagi dopisa takratnega varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka morala začeti preiskavo o zakonitosti ravnanja policije. Brezigarjeva se je na to mnenje nemudoma odzvala s televizijskim nastopom, v katerem je izjavila, da Pravna fakulteta nima pristojnosti dajati pravnih mnenj o njenem delu. Kazenskopravni strokovnjaki s Pravne fakultete so zaradi tega njenega nastopa prvič po dolgem času javno protestirali. V izjavi za javnost so zapisali, da svojo vlogo vidijo prav v izražanju svojih mnenj o kazenskopravnih vprašanjih, tudi o delu tožilstva, ki ni v ničemur drugačno od drugih državnih institucij. In kako se je odzvala Brezigarjeva?

Veliko o njeni reakciji pove že dejstvo, da profesorje ljubljanske Pravne fakultete v svojem pismu, poslanem medijem, ves čas imenuje "učitelji". Točneje, ta izraz uporablja za zaslužnega profesorja kazenskega prava dr. Ljuba Bavcona, za predstojnico kazenskopravne katedre dr. Katjo Filipčič, za direktorja Inštituta za kriminologijo dr. Matjaža Jagra, za profesorje dr. Dragana Petrovca, dr. Marka Bošnjaka, dr. Renato Salecl in ne nazadnje za avtorico strokovnega mnenja dr. Katjo Šugman Stubbs. Ko se je generalna državna tožilka odzvala na pravno mnenje Šugmanove, je zatrdila, da Pravna fakulteta sploh "nima pristojnosti dajanja pravnih mnenj", da gre za "kontrolo dela državnega tožilstva" in da "kot generalna državna tožilka tega ne bom dopustila". Zdaj pa v odzivu na izjavo profesorjev s Pravne fakultete ugotavlja: "Kolegi s Pravne fakultete v Ljubljani v moji izjavi niso mogli najti nobene osnove za njihovo trditev, da ne dopuščam strokovnih mnenj o delu državnega tožilstva ter da za tožilstvo zahtevam poseben status. Ta reakcija predstavlja manipulacijo z mojimi izjavami." Profesorji najprej pišejo pravna mnenja, ki jih ne bi smeli, zdaj pa še manipulirajo z izjavami vodje tožilstva? V odgovoru na izjavo profesorjev pa je Brezigarjeva še enkrat ponovila, da dopisa, ki ji ga je ob izbruhu afere poslal varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek, nikoli, nihče in nikakor ne bi mogel šteti za kazensko ovadbo: "Neko pismo je moč obravnavati kot kazensko ovadbo le, če ima vsebino kazenske ovadbe." Prav nasprotno kot v svojem pravnem mnenju pravi Šugmanova. In tudi nasprotno, kot piše v Zakonu o kazenskem postopku. Ta namreč ne določa vsebine kazenske ovadbe. To pa zato, da jo lahko poda prav vsakdo, brez muke in takoj, ko se mu zazdi, da bi šlo za kaznivo dejanje. Tudi ustno, recimo po telefonu, brez imen, brez znanih storilcev ... Ostalo v drugem odgovoru Pravni fakulteti je bolj ali manj obnova stališč in zagovor potez generalne državne tožilke, ki jih "učitelji" s Pravne fakultete ne razumejo pravilno. Vsebine strokovnega mnenja dr. Šugmanove se Brezigarjeva ni dotaknila, ker ga, kot je v svojem odzivu na protest profesorjev Pravne fakultete zapisala tudi sama, sploh ni prebrala. Tudi to veliko pove o obeh njenih odzivih.

Stroka soglasna

Pravno mnenje, ki ga je izdelala dr. Šugmanova, pa ni osamljeno, sploh pa ni prvo. Pred njo je pravno mnenje o zadevi Strojan izdelala že tričlanska skupina, ki jo je za ta namen imenovala parlamentarna komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb. Njeni člani so dr. Anton Dvoršek kot vodja skupine, mag. Goran Klemenčič, oba profesorja na Fakulteti za varnostne vede, in dr. Igor Kaučič, predstojnik katedre za ustavno pravo na ljubljanski Pravni fakulteti. Mnenje, ki so ga izdelali že konec februarja letos, pa vsebuje zelo podobne ugotovitve kot mnenje dr. Šugmanove. Njihovo mnenje se sicer ukvarja samo z ravnanji policije, ne pa s poznejšim pokritjem nezakonitega tajnega nadzora s strani vrhovnega državnega tožilstva. Ne glede na to pa je tudi to mnenje neprijetno za Brezigarjevo, saj dokazuje, da je ravnala napak, ko ni uvedla preiskave. Kaučič, Klemenčič in Dvoršek so se ukvarjali zgolj z vprašanji, ki jim jih je postavila parlamentarna komisija. To so takrat zanimali zgolj odgovori na vprašanja, "ali je policija v Postojni ukrepala oziroma izvajala klasično policijsko delo", "ali je policija izvajala ukrepe, za katere bi morala imeti odredbo pristojnega preiskovalnega sodnika" in "ali je pri prikritem zbiranju podatkov šlo za običajni delokrog policije". Strokovna skupina je bila, tako kot dr. Šugmanova, nedvoumna: "Del aktivnosti policije v Postojni, ki predstavlja osredotočeno, dalj časa trajajoče, deloma prikrito spremljanje, opazovanje, nadzorovanje in podrobno dokumentiranje aktivnosti članov družine Strojan in oseb, ki so z njimi prihajale v stik, opredeljujemo kot protipraven poseg v ustavne pravice."

Vendar pa tega poročila komisija tudi po več kot sedmih mesecih še ni obravnavala. Vmes se je res zgodila afera Sova, vendarle pa bi k statusu "obležalo v predalu" precej lahko prispevala tudi neprijetna vsebina poročila. Sekretarka komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Marinka Bogolin sicer zagotavlja, da se bo komisija s poročilom treh strokovnjakov seznanila na seji 11. oktobra.

Kdo prav razume pravo?

Vsi pravni strokovnjaki, ki so se doslej izrekli v primeru Strojan - dr. Katja Šugman, dr. Igor Kaučič, mag. Goran Klemenčič in dr. Anton Dvoršek, so ugotovili, da je policija ravnala nezakonito in da je šlo za eno večjih kršitev človekovih pravic v času od osamosvojitve. Drugačno stališče zagovarjata vlada in generalna državna tožilka Barbara Brezigar. Zanimivo razhajanje, še posebej, če vemo, da je vloga tožilstva zasledovanje obsodbe storilcev kaznivih dejanj. Ne samo, da Brezigarjeva drugače od večine razume institut kazenske ovadbe, tudi policijska pooblastila so po njenem mnogo širša, kot meni stroka in piše v zakonih. Nezanemarljivo je tudi dejstvo, da je mnenje tričlanske skupine ob njenem nastanku odobril tudi dekan Pravne fakultete dr. Rajko Pirnat, ki pa o tem ni želel podrobneje govoriti: "Moje sodelovanje v zvezi s tem je bilo zgolj v okviru osebnega razmerja in pri tem nisem imel nikakršne pogodbe ali drugega razmerja s kakšnim državnim organom. Iz tega razloga vam žal na vaša vprašanja ne morem odgovoriti." Ob tem smo dekana Pirnata zaprosili tudi za mnenje o napetem odnosu, v katerem sta generalna državna tožilka in Pravna fakulteta. Tu je Pirnat popolnoma jasen. Poudaril je, da noben organ Pravne fakultete ni izdelal mnenja o delu tožilstva v zadevi Strojan, saj to res ne spada med naloge fakultete, da pa "imajo profesorji pravico izražati strokovna mnenja, kot so storili tudi v tem primeru. Ne le da imajo to pravico, sam to celo spodbujam".

Namen obeh pravnih mnenj je bil gotovo zajeziti posledice, ki bi jih lahko prineslo drugačno razumevanje kazenskega prava, kot so ga izoblikovala desetletja domače in stoletja mednarodne prakse. Namen je v preprečevanju razlaganja kazenskega prava v korist organov pregona.

Policija je, opogumljena z mnenjem vrha tožilstva, da pri tajnem nadzoru romske družine ni bilo nič narobe, pred dnevi v Ambrusu postavila delno prepustne policijske blokade, prepustne na podlagi narodnosti. Slovenski državljani romske narodnosti niso imeli dostopa na zemljišče Strojanovih, vsi ostali pa.