Zasebne šole naj ostanejo zasebne

Več kot dve tretjini anketiranih (67,3 odstotka) nasprotuje temu, da bi bile vse zasebne šole, vključno s katoliškimi, stoodstotno financirane iz javnih sredstev. Predlog podpira le 28,7 odstotka vprašanih, štirje odstotki pa so neopredeljeni. Takšni so izsledki raziskave, ki jo je 19. in 20. septembra na vzorcu 500 anketirancev za Mladino opravila Ninamedia. Javnomnenjska raziskava je pokazala, da predlogu šolskega ministra Milana Zvera ne nasprotujejo le šolska stroka, ravnateljska združenja, pedagogi, sindikati, dijaki in študentje, ki jim minister očita politično motiviranost, temveč tudi državljani.

Predlog o tem, da bi po novem poleg javnih šol 100-odstotno financirali tudi zasebne šole, je sicer le ena izmed sprememb, ki jih prinaša nova šolska zakonodaja. Je pa ta gotovo eden najbolj izpostavljenih. Zasebne šole so sicer tudi doslej prejemale državna sredstva, vendar v manjši meri, s tem, ko bi bi jih država po novem financirala 100-odstotno, pa bi po mnenju kritikov po eni strani pokazala, da favorizira zasebne šole, čeprav za njimi že tako stoji kapital ustanovitelja, po drugi strani pa, da favorizira RKC, saj je večina zasebnih šol pri nas katoliških.

Predlagatelji nove šolske zakonodaje sicer trdijo, da bo ta bolj pravična do učencev v javnih in zasebnih šolah, saj slednjim po novem ne bo treba plačevati šolnine. A sprememba zakona vseeno omogoča pobiranje prispevkov staršev, ki navzgor niso omejeni. Ali je to že nekakšna oblika šolnine? Ali se lahko spremeni v šolnino? Na to opozarja tudi stroka, pa čeprav uvedbo popolnega financiranja zasebnih šol na vladni strani utemeljujejo prav z domnevnim preprečevanjem šolnin. Ninamedia je zato v svoji javnomnenjski raziskavi anketirance vprašala tudi, ali bi morali zasebnim šolam v primeru uvedbe stoodstotnega financiranja iz javnih sredstev prepovedati morebitno zaračunavanje šolnin. Prepoved je podprlo 69,8 odstotka vprašanih, nasprotovalo pa ji je 21,9 odstotka.

Ta teden je parlament opravil drugo obravnavo zakona o osnovni šoli in zakona o financiranju in organizaciji vzgoje in izobraževanja, ki omenjene spremembe uvaja. Največ pozornosti je bilo znotraj razprave seveda pričakovano namenjene 100-odstotnemu financiranju zasebnega šolstva in ustanavljanju vzgojno-izobraževalnih centrov. Vsi predlogi opozicije in stroke so bili tudi tokrat zavrnjeni. Tretjo obravnavo zakonov bodo poslanci opravili na novembrski seji. Pri tem izstopa dejstvo, da vlada ni izkoristila možnosti, ki ji jo daje poslovnik državnega zbora, da se tretja obravnava, če ni bil sprejet noben amandma, opravi na isti seji. Zdi se, da se razlog skriva v dejstvu, da bi zaključena obravnava omogočila izvedbo referenduma o tem zakonu, ki ga napoveduje oziroma ne izključuje sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, hkrati z drugim krogom predsedniških volitev.