Burni in mlačni odzivi

Peticijo proti cenzuri in političnim pritiskom na novinarje v Sloveniji, ki je bila javno objavljena prejšnjo sredo, je do četrtka podpisalo 490 slovenskih novinark in novinarjev. Torej že več kot četrtina vseh slovenskih novinark in novinarjev. Na precejšen odziv je peticija naletela predvsem v tujini. Ne le, da so podpisnike peticije podprli njihovi tuji kolegi, oglasile so se tudi organizacije, ki skrbijo za varovanje medijske svobode in svobode izražanja, tuji politiki, predvsem pa so o peticiji začeli množično poročati tuji mediji.

Tuji odzivi ...

Odziv iz tujine je bil pričakovan, saj sta avtorja peticije, novinar Večera Blaž Zgaga in novinar Radia Slovenija Matej Šurc, o protestu obvestila več kot 320 tujih naslovnikov, med drugim tudi voditelje držav članic EU, mednarodne organizacije in številne tuje medije. O peticiji so tako v minulih dneh poročali avstrijska časnika Der Standard in Wiener Zeitung, nemška tiskovna agencija DPA, španski časnik El Mundo, makedonska javna radiotelevizija MRT, makedonska tiskovna agencija Makfax, srbska časnika Danas in Politika, beograjska medijska hiša B92, evropska televizijska postaja EUX TV, časnika iz Češke in Slovaške Hospodarske Noviny, češki tednik Tyden, slovaški časnik SME, bosanska tiskovna agencija Onasa ... Prispevek o peticiji med drugim pripravlja tudi avstrijski ORF.

Prvi odziv iz tujine je sicer prispevala Evropska zveza novinarjev, kmalu zatem se je že drugič v mesecu dni glede razmer na slovenskem medijskem področju odzval Mednarodni inštitut za tisk (IPI). Ta je avgusta slovensko vlado že pozval, naj izpelje „neodvisno preiskavo o nedavnih dogodkih in ustvari nov sistem, ki bo zagotavljal, da so mediji zunaj dosega roke izvršne veje oblasti“. IPI je zdaj svoj protest zaostril. Slovensko vlado je sicer tudi tokrat pozval k izvedbi neodvisne preiskave o obtožbah, navedenih v peticiji. Dodal pa je, da bo IPI, če do januarja ne bo zadovoljivih rezultatov, prisiljen poslati v Slovenijo opazovalce. To naj bi storili marca, ko bo Slovenija sredi predsedovanja EU in na očeh svetovne javnosti.

Zgaga in Šurc pa sta prejela podporo številnih novinarskih organizacij iz Evrope. Predstavniki hrvaških novinarjev so na primer v svoji izjavi podpore zapisali, da verjamejo, da bodo podpisniki peticije odločno vztrajali pri protestu, „s katerim branite tudi pravice drugih novinarjev v regiji. Verjamemo tudi, da bodo medijski delodajalci in oblasti v Sloveniji dojeli, da mora Slovenija - kot del Evropske unije - ostalim državam v regiji dajati pozitiven zgled v odnosu do medijev, namesto da vršijo politični pritisk na medije, kot da je še daleč od Evrope“.

Kako pa so se odzvali tuji politiki? O medijski situaciji v Sloveniji je v sredo razpravljal litovski parlament. Nemško zunanje ministrstvo pa je sporočilo, da bo odgovor pripravilo v treh do šestih tednih. V teh dneh je Slovenijo obiskala evropska komisarka za informacijsko družbo in medije Viviane Reding, ki je bila tudi sama med naslovniki peticije. „Peticijo, ki jo je podpisalo okoli 450 slovenskih novinarjev, sem prejela in tudi v tem primeru se bom borila za svobodo tiska. Tudi drugod po svetu imajo novinarji podobne probleme, in kadar se mi novinarji tako približajo s svojimi težavami, vedno povzdignem glas. To storim vedno, kadar novinarji čutijo, da ne morejo več svobodno opravljati svojega dela,“ je dejala Redingova. Dodala je, da sama, kadarkoli se dobi z novinarji s takšnimi težavami, potem govori tudi z odgovornimi ministri in vztraja pri tem, da prenehajo preprečevati novinarjem opravljanje njihovega poklica.

Mimogrede: tudi na uradnem blogu nizozemske kraljeve družine sta bila objavljena zapisa o peticiji proti cenzuri in političnim pritiskom na novinarje v Sloveniji, a sta bila po nekaj dneh umaknjena. Ali je imel umik kaj opraviti z obiskom nizozemskega prestolonaslednika Willema-Alexandra in princese Maxime v Sloveniji, ki se je končal v četrtek, ni znano.

... in domači molk

Kljub številnim tujim odzivom pa novinarska peticija doma ni bila posebno odmevna. Že takoj po objavi jo je sicer podprl predsednik države Janez Drnovšek, a so o tem poročali le nekateri mediji. Kabinet predsednika vlade pa se tudi po tedni dni na očitke še ni odzval, čeprav peticija predsednika vlade Janeza Janšo obtožuje omejevanja medijske svobode.

Zanimivo je, da se precej novinarjev, ki so podpisali peticijo, ki je zdaj dosegljiva na spletni strani www.peticijazopercenzuro.si, ne želi dodatno izpostavljati in pojasnjevati, zakaj so se pridružili protestu proti vpletanju desnosredinske vlade v medije. Nekdanji dopisnik Dela iz Avstrije Matija Grah pa pravi, da so tudi ministri prejšnjih vlad res klicali urednike in skušali vplivati na medije: „Ampak ravno v tem je bistvena razlika. Sedanja, Janševa vlada se namreč ni zaustavila pri sporadičnih klicih ministrov. Podrejanja medijev se je lotila načrtno, sistematično, da ne rečem v generalštabni maniri.“ Grah za to ponuja vsaj dva dokaza: RTV Slovenija in Delo. „Skratka, za razliko od prejšnjih vlad si sedanja vlada medije podreja načrtno, sistematično, javni radio in televizijo celo sistemsko.“ Med tistimi, ki so bili pripravljeni podati komentar, je bil tudi recimo Boris Čibej z Dela: „Na Delu se zadeve normalizirajo in po tem, odkar je odgovorni urednik postal Janez Markeš, političnih pritiskov ni opaziti. Če smo pošteni, se to opazi tudi v časopisu. A peticijo sem vseeno podpisal, tako kot številni kolegi z Dnevnika ali POP TV, kjer o težavah, o katerih govori peticija, doslej ni bilo slišati. Pač pa se z njimi vsak dan soočajo moje kolegice in kolegi z RTV in STA, pa tudi Primorskih novic in Večera. Zaradi teh kolegov, ki potrebujejo našo solidarnost, sem peticijo podpisal.“

Delo je sicer pisalo o novinarski peticiji, vendar doslej še niso poročali o tem, da jo je podprl tudi predsednik Drnovšek, niti o odzivih tujih organizacij. Prav tako o tem niso poročali nekateri drugi veliki slovenski mediji.

Sicer pa se vsi novinarji tudi strinjajo z besedilom peticije. Tisti, ki menijo, da pritiski danes ni nič večji ali manjši kot pred desetimi leti, pa so podpisali alternativno peticijo, poimenovano Etični poziv k profesionalizmu, njegov avtor pa je odgovorni urednik tednika Žurnal in nekdanji urednik tednika Demokracija Dejan Steinbuch. Poziv so doslej podpisali tudi publicistka Ana Jud, kolumnist časnika Finance Rado Pezdir, v. d. odgovornega urednika Maga Silvester Šurla in nekateri Magovi novinarji, novinarja Primorskih novic Tino Mamić in Alja Tasi, odgovorni urednik Slovenske tiskovne agencije Borut Meško ... Podpisali so jo tudi nekateri novinarji in nekdanji novinarji tednika Demokracija, ki ima sedež na istem naslovu kot največja vladna stranka SDS, ta stranka pa je tudi ustanovitelj podjetja, ki tednik izdaja.

Kako alternativno novinarsko peticijo razumeta pobudnika „originalne“ peticije? „Obžalujeva, da nekateri novinarji obtožujejo kolege, medtem ko ti govorijo o cenzuri in političnih pritiskih. Tudi nekatere navedbe v tej peticiji so napačne. Samo za primer: pobudnik naše peticije ni Društvo novinarjev Slovenije, temveč sva njena pobudnika Matej Šurc in jaz,“ pravi novinar Blaž Zgaga. Glede očitkov podpisnikov alternativne peticije na račun domnevne neprofesionalnosti in neetičnosti podpisnikov njune peticije pa meni, da 490 podpisov in ugled podpisnikov govorijo sami zase.