E-volitve že leta 2008?

"Kaj bi pomenile e-volitve? Možnost glasovanja prek interneta s katerekoli lokacije na svetu za vse, ki imajo kvalificirano digitalno potrdilo. Takšnih oseb pa je v Sloveniji že prek 100.000," je minuli petek dejal minister za javno upravo dr. Gregor Virant. Slovenija naj bi po estonskem zgledu volila tudi prek spleta že na prihodnjih državnozborskih volitvah. Minister Virant je bil še lani precej v dvomih glede e-volitev, o katerih so sanjarili že na pozabljenem ministrstvu za informacijsko družbo (MID) leta 2003. Zdaj napoveduje, da se bo v kratkem začelo usklajevanje s strankami o novem načinu volitev.

Na ministrstvu sicer ocenjujejo, da bi bilo glasovanje verjetno možno tudi prek mobilnega telefona - za vse tiste, ki bodo imeli na SIM-karticah inkorporirano digitalno potrdilo. Takšnih volitev se ni menda lotil še nihče na svetu. Celo v "E-stoniji" to šele načrtujejo. Elektronsko glasovanje bi se izvajalo kot predčasno glasovanje, od torka do četrtka zvečer.

Pa je glasovanje prek računalnika ustavnopravno sploh legitimno, saj ni tako anonimno kot na javnih voliščih, poleg tega pa bi lahko recimo oče sina ali pa mož soprogo prisilil, kako naj glasuje? Virant ponuja rešitev. Možnost takšnega volilnega nasilja bi preprečili s ponovnim glasovanjem. Štel bi le zadnji glas. V skrajnem primeru pa bi volivec lahko zahteval tudi razveljavitev elektronskega glasovanja in še enkrat glasoval po klasičnem postopku.

Za nadzor legitimnosti elektronskih volitev naj bi bila ustanovljena posebna volilna komisija za elektronsko glasovanje, ki bi jo vodila dva sodnika, njeni člani pa bi bili strokovnjaki za elektronsko poslovanje, mednarodna revizijska družba bi po volitvah opravila revizijo teh volitev. Na ministra Viranta so naredile vtis parlamentarne volitve v Estoniji, ki so se izkazale za uspešne. Poleg tega pa ne vnaša v politiko nepredvidljivosti: pokazalo se je namreč, da če obrobno vpliva na volilni izid in na udeležbo. Tudi zagovorniki e-demokracije so bili zadovoljni, ker ni bilo zlorab ali hekerskih poskusov vdorov. "V Estoniji je na ta način glasovalo pet odstotkov volivcev. Estonija je sicer znana po množični uporabi elektronskih storitev. In manj volišč imajo. Za enkrat večje območje imajo šestkrat manj volišč. Pri nas imamo volišča za vsakim 'vogalom'. Tudi zato bo pri nas zanimanje manjše," je še dejal Virant.

Ministra zdaj čaka prepričevanje političnih strank. Mnenje v strankah se sicer spreminja. "Bilo bi dobrodošlo, če bi lahko volivci, ki nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji, volili po elektronski pošti. A tu je vprašanje nadzora, pa tudi tehnično je razmeroma težko zagotoviti potrebne pogoje. Uvedba torej ne odtehta komplikacij, ki bi se pojavile v primeru nepravilnosti. Zato sprememb SDS ne bo podprla," je recimo leta 2003 govoril sedanji premier Janez Janša.

Kot napoveduje Virant, bo volivec v Sloveniji, če se bo volitev želel udeležiti, moral pridobiti digitalni certifikat. Estonci sicer volijo z osebnimi izkaznicami, opremljenimi s čipom. Z certifikati so pri nas opremljeni v glavnem tisti, ki uporabljajo elektronske bančne storitve. Po zadnji raziskavi o uporabi spleta te storitve uporabljajo predvsem zaposleni z višje- in visokošolsko izobrazbo, ki imajo družino in višje prihodke.

Kljub zagotovilom o revizijah in sodniških volilnih komisijah se pojavlja precej dvomov.

Priznani strokovnjak, dr. Tomaž Kalin, nekdaj sekretar na ministrstvu za informacijsko družbo, nasprotuje elektronskim volitvam. Glas, oddan po elektronski poti, se “nekam” zapiše, potem pa kakršenkoli dokaz, ki bi preživel razpad (crash) elektronskega volilnega sistema, izgine v “črni luknji”, glasovnice pa je še vedno mogoče vnovič prešteti, pravi Kalin. Proti je nastopil tudi drugi nekdanji sekretar iz MID, dr. József Györkös. "Še tako perfekten tehnološki sistem ob stiku z realnim okoljem naleti na ovire, ki so bile ob razvoju pozabljene, spregledane ali ne dovolj ozaveščene. Zahtevani pogoj pri e-glasovanju, da možnosti rekonstrukcije glasu (zaradi zaupnosti) do posameznika ne sme biti, je omejujoč in glede na naravo volitev, ki vedno potekajo v naelektrenem ozračju, je lahko tudi usoden. Seveda bi težavo lahko rešili tako, da bi vsakemu, ki bi glasoval od doma, poslali domov komisijo, ki bi odkljukala njegovo identiteto. Si predstavljate potujoče e-volilne komisije? Seveda se šalim. Glede morebitne napake v opremi ali napačnega delovanja katerekoli naprav pa je tako, da lahko povzroči veliko zadrego: v trenutku, ko bi bila razlika med številom oddanih in prejetih glasov različna od nič, bi morali volitve razveljaviti," je zapisal na spletni strani združenja Zares.