Tudi prihodnji dve leti brez varčevanja

Poslanci državnega zbora bodo novembra sprejemali proračun za prihodnji dve leti. V predlogu sprememb proračuna za leto 2008 je predvidenih 8,63 milijarde evrov prihodkov in 8,86 milijarde evrov odhodkov, v predlogu proračuna za leto 2009 pa 8,99 milijarde evrov prihodkov in 9,11 milijarde evrov odhodkov. To pomeni, da bo proračunski primanjkljaj prihodnje leto predvidoma znašal 0,6 odstotka bruto domačega proizvoda, v letu 2009 pa 0,3 odstotka BDP.

Minister za finance Andrej Bajuk zagotavlja, da "vlada vodi zelo trezno politiko glede javne porabe", strokovnjaki za javne finance iz opozicijskih strank pa trdijo nasprotno. Po mnenju vodje poslanske skupine Zares dr. Mateja Lahovnika bi morala vlada sedanjo ugodno gospodarsko rast izkoristiti za to, da bi proračunski primanjkljaj spremenila v presežek. "Irska, Finska in Portugalska so imele v letu 2001 približno tako visoko inflacijo, kot jo ima danes Slovenija. Medtem ko so Finci in Irci v letu 2002 z restriktivno fiskalno politiko ustvarili proračunske presežke, so Portugalci pridelali primanjkljaj v višini enega odstotka. Ob poslabšanju gospodarskih razmer je Portugalska zdrsnila v recesijo in veliko brezposelnost, Finska in Irska pa sta bili zgodbi o uspehu."

Po Lahovnikovem mnenju Bajuku sicer ni mogoče očitati, da je pripravil slab proračun. Prej obratno. "Predlog proračuna za prihodnji dve leti je bolj ciljno usmerjen, kar je dobro. Problematično pa je, da se povečujejo poroštva za zadolževanje, še zlasti v javnem sektorju, in da se zvišuje javnofinančni primanjkljaj. Zaradi tega se Slovenija bolj približuje tako imenovanemu portugalskemu scenariju kot pa uspešnih razvojnim zgodbam."

V Zaresu so zaskrbljeni tudi nad povečevanjem sredstev za obrambo, ki je predvsem posledica posodabljanja vojaške tehnologije. V letu 2008 je namreč predvidena dobava prvih oklepnikov patria, v letu 2009 pa nabava prvega transportnega letala za Slovensko vojsko. Ministrstvo za obrambo bo v letu 2008 deležno 1,7 odstotka bruto domačega proizvoda, v letu 2009 pa 1,68 odstotka BDP. Slovenija s tem sicer še ne bo dosegla obveze do Nata, po kateri bi morala v obrambo vložiti dva odstotka BDP, vendar Lahovnik pravi, da si za ta cilj sploh ne bi smeli prizadevati. "Zares se zavzema za to, da se izdatki za obrambo znižajo na en odstotkov BDP. Zaradi tega nas nihče ne bo vrgel iz Nata, če pa nas bo, bo to samo reklama za državo."

Po mnenju poslanca SD in člana parlamentarne komisije za nadzor javnih financ Milana M. Cvikla, ki je dolga leta tudi sam vodil priprave proračuna na ministrstvu za finance, je temeljna slabost proračuna, da ni naravnan protiinflacijsko, kar pomeni, da Slovenija ponavlja napake Portugalske: "Namesto presežka in uravnotežene obremenitve vseh nosilcev javne porabe imamo primanjkljaj. Vlada namreč premalo upošteva opozorilo Mednarodnega denarnega sklada, da bo gospodarska rast v prihodnjem letu nižja od pričakovane." Vladi najbolj zameri, da zahteva varčevanje na ravni občin in prejemnikov socialnih transferjev, sama pa namerava zapravljati. "Predsednik vlade in finančni minister vzpostavljata temeljno nepravičnost. Sebi delita skoraj za petino več denarja za materialne stroške, hkrati pa od ljudi, ki so prejemniki socialnih transferjev, in od šolnikov zahtevata, da varčujejo, saj jim realno namenjata čedalje manj denarja." Opozarja tudi, da se v letu 2008 precej povečujejo sredstva za plače in prispevki državnim organom. Kar za tretjino pa se povečujejo tudi sredstva za investicije, kar bi lahko podražilo vse vrste gradenj: "Če so vse gradbene kapacitete v gospodarstvu zasedene in se gradnjam nameni dodatnih 34 odstotkov denarja, to lahko povzroči dvig cene na kilometer zgrajene avtoceste ali na kvadratni meter novozgrajene šole." Skrb zbujajoča se mu zdi tudi razdelitev davčnih prihodkov med državo in občinami. "Delež občin v celotni dohodnini se z 49,8 odstotka v letu 2007 zmanjšuje na 42,2 odstotka v letu 2009. Vladi je bilo proračun res enostavno zapreti, saj ne jemlje le Ljubljani, pač pa vsem občinam in tudi še nerojenim pokrajinam." Zanimivo je, da v proračunu za leto 2009 sredstva za pokrajine sploh niso predvidena. "Vlada na pokrajine prenaša naloge v vrednosti 1,3 milijarde evrov, hkrati pa jim za izvajanje teh nalog namenja le 500 milijonov evrov. To počne namenoma, da bi vse pokrajine naredila odvisne od države. Sprašujem se, kako naj bodo tako financirane pokrajine razvojno usmerjene."

V proračunu se tudi premalo sredstev namenja za raziskave in razvoj. "Vlada ima sprejet dokument Lizbonske strategije, po katerem naj bi leta 2010 dosegli evropsko povprečje 1,3 odstotka BDP, a je še za leto 2009 v ta namen predvidenih le 0,81 odstotka BDP in še to pretežno iz virov EU, ki jih takrat preprosto še ne bo. Po drugi strani pa vlada več denarja namenja gradnji protokolarnih objektov, pompoznim medijskim dogodkom in dragemu oboroževanju, kar dokazuje 'pogodba stoletja' o nakupu finskih oklepnikov prek nepotrebnega posrednika," pravi Cvikl.

Da proračun ni dovolj razvojno naravnan, se strinja tudi Lahovnik: "Statistično gledano vlada sicer res povečuje sredstva za tehnološki razvoj, vendar gre zvišanje na račun sredstev iz strukturnih skladov EU. Vemo pa, da je bila Slovenija pri črpanju teh sredstev doslej precej neuspešna."

Na ministrstvu za finance poudarjajo, da bo v proračunu za prihodnji dve leti delež odhodkov, ki so vezani na evropski vir, bistveno večji kot doslej. Sliši se spodbudno, a le, če bomo iz bruseljske blagajne res načrpali toliko sredstev, kot napoveduje vlada. Skrb je upravičena, saj dosedanje izkušnje s črpanjem niso bile ravno blesteče.

Neučinkovito črpanje evropskega denarja

Napoved vlade, po kateri naj bi v letošnjem letu iz proračuna EU načrpali dobrih 582 milijonov evrov, se zelo verjetno ne bo uresničila. Od januarja do konca septembra letos je bilo iz bruseljske blagajne v državni proračun RS načrpanih le dobrih 199 milijonov evrov, kar je komaj tretjina predvidenega zneska. Najuspešnejše pri črpanju evropskih sredstev je bilo kmetijstvo, saj je doseglo 71,60-odstotno realizacijo. Sledi mu notranja politika (sredstva, namenjena vzpostavitvi varovanja južne meje ter financiranju begunske politike) s 56,91-odstotno realizacijo. Najslabše pa je bilo črpanje iz Evropskega socialnega sklada (gre ta sredstva, namenjena za aktivno politiko zaposlovanja, za izobraževanje zaposlenih v podjetjih, za socialno vključevanje marginalnih skupin ter za prenovo šolskih programov), kjer je bila realizacija v prvih devetih mesecih le 5,35-odstotna, in iz kohezijskega sklada (v tem skladu so sredstva, namenjena financiranju velikih infrastrukturnih projektov na področju okolja in transporta), kjer je bila realizacija manj kot desetodstotna.

Precej bolj gladko poteka plačevanje sredstev iz slovenskega v evropski proračun. Od predvidenih 317 milijonov evrov smo v prvih devetih mesecih letošnjega leta v bruseljsko blagajno vplačali 246 milijonov ali dobrih 77 odstotkov predvidenega zneska, od tega največ od davka na dodano vrednost, kjer je bila realizacija več kot 150-odstotna. Končni izračun med prihodki in odhodki razkriva, da je bila Slovenija v prvih devetih mesecih letošnjega leta neto plačnica, saj je v evropsko blagajno vplačala več, kot je iz nje dobila. Povedano drugače: konec septembra je bil proračun Slovenije v minusu za dobrih 46 milijonov evrov.

Na ministrstvu za finance priznavajo, da številke niso najboljše, a da se bodo v oktobru, novembru in decembru še popravile in da še zdaleč ni nič izgubljeno. "Smo optimisti in mislimo, da bodo rezultati na koncu tega leta za celotno programsko obdobje boljši," javno zatrjuje državni sekretar na ministrstvu za finance Žiga Lavrič. Na ministrstvu še zagotavljajo, da ocene prihodkov v letu 2008 in 2009 upoštevajo tudi nekoliko slabšo realizacijo letošnjega leta: "Za zdaj ocenjujemo, da je realno pričakovati prilive, kot so predvideni v predlogih proračunov za leto 2008 in 2009. Kljub tolažilnim besedam pa so opozicijski poslanci zaskrbljeni. "Virov EU že zdaj ne izkoriščamo ustrezno, zato se mi zdi vladna napoved, da bo v letu 2008 načrpanih dobrih 800 milijonov evrov, v letu 2009 pa dobrih 886 milijonov evrov, nerealna, ob razdrobljenih projektih pa zelo neučinkovita poraba javnega denarja," meni Cvikl in dodaja: "Napoved o proračunskem primanjkljaju v višini 0,6 odstotka BDP v letu 2008 in 0,3 odstotka BDP v letu 2009 se bo uresničila samo, če nam bo iz EU dejansko uspelo načrpati napovedane zneske. Če to ne bo uspelo, bo proračunski primanjkljaj precej višji, vsaj okoli 1,5 odstotka BDP. Pa še nekaj. Ker je vlada predvidena sredstva EU že vključila med proračunske odhodke za prihodnji dve leti, je s tem zavedla ministre, saj mislijo, da imajo na razpolago več denarja, kot ga bodo dejansko imeli, hkrati pa vlada ni bila varčna z domačimi viri proračuna."

Bolj optimističen glede črpanja evropskih sredstev je predavatelj na Ekonomski fakulteti v Ljubljani dr. Mojmir Mrak. Opozarja namreč, da podatek o minusu v višini dobrih 46 milijonov evrov ne vključuje vseh tokov med proračunoma EU in RS, ki so potekali v prvih devetih mesecih letošnjega leta. "V Slovenijo prihajajo tudi sredstva proračuna EU, ki ne gredo v slovenski državni proračun, na primer sredstva za raziskave in izobraževanje, za katera se potegujejo slovenske institucije neposredno na razpisih." Ta sredstva gredo neposredno institucijam in torej ne gredo prek slovenskega proračuna. "Poleg tega v Slovenijo prihajajo tudi sredstva iz naslova avansov, predplačil, ki zaradi naših internih pravil še niso zabeležena kot priliv proračuna RS, pač pa so vodena na posebnih računih. Če bi upoštevali tudi ti dve vrsti prilivov, bi bila Slovenija v letu 2007 nedvomno neto prejemnica," meni Mrak. Enako zagotavljajo tudi na ministrstvu za finance: "Dejstvo je, da na podračunih proračuna že imamo tako imenovani delovni kapital, ki ga posreduje Evropska komisija. Če bi pri izkazovanju neto položaja upoštevali tudi ta denar, ki dejansko že je v Sloveniji, bi neto položaj v obdobju januar-september znašal plus 36 milijonov evrov v korist Slovenije." Sistem črpanja je v Sloveniji nastavljen tako, da evropski denar postane proračunski prihodek šele, ko so opravljene vse kontrole. Do takrat pa je za projekte treba zalagati domač denar. "Tak sistem podaljša postopke črpanja, kar je lahko v nekem obdobju tudi neugodno z vidika neto položaja," pravijo na ministrstvu za finance in dodajajo, da je letno spremljanje neto položaja sicer smiselno zaradi trenutne slike, nikakor pa ni tako pomembno, kot je pomemben neto položaj na koncu programskega obdobja.

Res je sicer, da je Slovenija pri črpanju evropskih sredstev uspešnejša od večina novih članic EU, saj je njihova realizacija črpanja iz strukturnih skladov v povprečju 57-odstotna, realizacija Slovenije pa 68-odstotna. Pri črpanju iz strukturnih skladov prehitevamo vse novinke razen Malte, kar je pohvalno. Toda hkrati se zastavlja vprašanje, ali se Slovenija res želi primerjati le z najslabšimi članicami ali pa želi stopiti ob bok starim članicam EU, ki v povprečju dosegajo 75-odstotno realizacijo. Skrb zbuja tudi to, da se praktično vsa sredstva, ki smo jih v letošnjem letu načrpali iz evropske blagajne, nanašajo na projekte iz finančne perspektive za obdobje 2004-2006. Slovenija torej sploh še ni začela s črpanjem sredstev za obdobje finančne perspektive 2007-2013. "Slovenija se je šele pred kratkim z Evropsko komisijo dogovorila o programskih dokumentih za obdobje 2007-2013 (to je dosegla med prvimi državami) in povsem logično je, da prilivov za to leto še ni," pojasnjuje Mrak in dodaja: "Verjetno pa bodo še v tem letu prišli prilivi iz naslova avansov."