Novi manever z izbrisanimi

V začetku aprila so se stranke zadnjič na velikem, uradnem posvetu pogovarjale o izbrisanih. Vlada je ponovno poskušala pridobiti podporo strank za sprejem ustavnega zakona, ki ga je vlada prvič predstavila leta 2005. Opozicija je tokrat še enkrat ponovila, da je nesprejemljiva že sama forma ustavnega zakona, saj se prav prek te forme poskuša izigrati odločba ustavnega sodišča in omogočiti individualno reševanje vsakega primera posebej. Potem je zavladalo zatišje. Izbrisani so se omenjali le še v povezavi s slovenskim predsedovanjem Evropski uniji. Številni analitiki so opozarjali, da bi lahko neurejeno vprašanje izbrisanih postalo občutljiva točka Slovenije kot predsedujoče države.

Slabega pol leta pozneje je vlada nepričakovano sprejela predlog ustavnega zakona o izbrisanih. Gre za predlog zakona iz leta 2005, ki pa je še dodatno modificiran. "Želimo urediti status teh oseb," je v torek dejal minister Dragutin Mate. A ureditev, kot jo je začrtala vlada že leta 2005 in zdaj nadgradila, ostaja selektivna. Status naj bi bil tako vrnjen samo tistim, ki so že zaprosili za stalno prebivališče in jim je bila njihova prošnja zavrnjena, pravica pa jim bo vrnjena samo od trenutka vložitve že zavrnjene prošnje. Prav tako bodo morali upravičenci dokazati, da so v vmesnem času neprekinjeno živeli v Sloveniji. A izpolniti bodo morali še nekaj drugih pogojev: tako stalnega bivališča ne bodo dobili tisti, ki so bili pravnomočno obsojeni na več kot tri leta zapora, tisti, ki so bili pravnomočno obsojeni zaradi hujšega kaznivega dejanja, storjenega zoper Slovenijo, in tudi tisti, ki se niso odzvali na poziv Slovenije, naj med vojno iz JLA prestopijo na slovensko stran.

Na prvi pogled logični pogoji skrivajo veliko past. Izbris je bil kolektivni odvzem pravic, ki so izhajale iz statusa stalnega prebivališča, zato ni logično, da bi se nezakoniti odvzem statusa podeljeval samo za točno določene primere. Med izbrisanimi sicer ni posameznikov, ki bi bili pravnomočno obsojeni zaradi kaznivega dejanja, storjenega proti naši državi.

Predlog ustavnega zakona, ki ga je sprejela vlada, je seveda spet v nasprotju z odločbami ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je namreč zapovedalo, da je izbrisanim treba vrniti dovoljenje za stalno prebivanje retroaktivno, torej od dneva izbrisa, 26. 2. 1992. Predlog pa tudi ustvarja različne kategorije izbrisanih in omogoča nove odvzeme že urejenih statusov.

Zadnja različica je do podeljevanja statusa bistveno strožja od tiste, ki jo je vlada nazadnje predstavila političnim strankam leta 2005. Tako v starejšem delovnem predlogu do statusa niso bili upravičeni le posamezniki, ki so "aktivno sodelovali v agresiji JLA", v novem pa so pogoji strožji. Tako izključujejo vse pripadnike in zaposlene v JLA, ki se v času agresije niso odzvali pozivu, naj prestopijo na slovensko stran.

Starejši predlog je tudi dopuščal, da je izbrisani Slovenijo zapustil za največ eno leto, novejši pa dovoljen čas odsotnosti skrajšuje na pol leta. Novi predlog prav tako izključuje kakršnokoli možnost odškodnine. Možnost odškodnin je sicer pripravno politično orodje za vzbujanje strahov, saj je pravica do odškodnin že popolnoma zastarala. To seveda v vladi vedo.

Zakon so pričakovano podprle tri pomladne stranke, Branko Grims iz SDS pa je ob tem dejal, da so vedno zagovarjali načelo, da je treba storjene krivice popraviti, nikoli pa niso zagovarjali tistih, ki naj bi v času osamosvajanja kalkulirali. Druga stran trdi drugače. Miran Potrč recimo izpostavlja, da je zakon neusklajen. "Predlagani ustavni zakon pomeni razveljavitev odločbe ustavnega sodišča o izbrisanih. Besedilo bomo pregledali in si vzeli čas za resno oceno, a že na prvi pogled je jasno, da uvaja nekoliko bolj neprijazne rešitve od tistih, o katerih so se nekoč želeli usklajevati z nami. Poleg ostalega zakon uvaja tudi postopek revizije doslej izdanih odločb o vrnitvi stalnega prebivališča." Gre za revizijo odločb, ki so že bile izdane okoli 4000 posameznikom direktno na podlagi odločbe ustavnega sodišča. Podobno pravi tudi Pavel Gantar iz poslanske skupine Zares: "Ta zakonski predlog je samo izostrena zgodba, ki jo vodijo ves čas. Ustavni zakon je napisan zato, ker želijo obiti odločbo ustavnega sodišča. Naša poslanska skupina a priori ne zavrača ustavnega zakona, za nas forma ni tako važna, vendar mora biti rešitev usklajena z odločbami ustavnega sodišča". Ni pa nepomembno, kar izpostavlja Franc Žnidaršič iz poslanske skupine Desus, ki pripada vladajoči koaliciji. Po njegovih besedah namreč koalicija sploh ni opravila usklajevanja o zakonu: "Predlog ustavnega zakona ni bil usklajen z našo poslansko skupino, za drugje ne vem. Prepričan pa sem, da poslanci Desusa tega predloga ne bomo podprli, saj ne rešuje problemov in ni v skladu z odločbo ustavnega sodišča. Bi pa podprli rešitev, ki bi sledila odločbi brez kakršnihkoli pogojev. Vsem je bila storjena krivica, vsi morajo imeti odvzeto pravico povrnjeno." Po vsej verjetnosti bo Matejev predlog v parlamentu torej padel, saj ni usklajen niti znotraj, kaj šele zunaj kroga koalicijskih strank. Ustavni zakon mora podpreti dvotretjinska večina vseh poslancev.

Zdi se, da sprejem besedila ni primarni cilj zakona. Morda vlada poskuša s tem predlogom prepričati evropske politike, ki so diplomatsko že večkrat opozorili na problem izbrisanih, da so njeni nameni dobri in da je v Sloveniji opozicija tista, ki si na izbrisanih kuje političen kapital. Drugi cilj je lahko notranjepolitičen. "Morda si želijo ob slabih podpori javnosti izpostaviti vprašanje, s katerimi so enkrat že uspeli pri volivcih. In s katerim so preslepili velik del slovenske javnosti," izpostavlja Potrč. Na enega izmed namenov opozarja tudi Mirovni inštitut. Zanj je predlagani zakon še "eno dejanje v nizu diskriminatornih ukrepov zoper izbrisane prebivalce", saj ustvarja različne kategorije oseb in zanika odgovornost državnih organov za izbris. In pravi namen ustavnega zakona? "Časovna umeščenost potrditve besedila predloga ustavnega zakona ni naključna, saj se je 29. oktobra Sloveniji kot nasprotni stranki v primeru 'Makuc in drugi proti Sloveniji' iztekel rok za vložitev odgovora na tožbo enajstih izbrisanih prebivalcev pred Evropskim sodiščem za človekove pravice".