Jankovićeva moralna zmaga

Ljubljanski župan Zoran Janković je v boju z vlado dosegel pomembno zmago glede financiranja občin. Ustavno sodišče mu je namreč pritrdilo, da del zakona o financiranju občin ni v skladu z ustavo. Res je sicer, da so ustavni sodniki neskladje z ustavo ugotovili le pri dobri polovici izpodbijanih členov, a gre za ključnih pet, na katerih sloni celoten sistem financiranja občin.

Vlada je z uveljavitvijo nove davčne zakonodaje in zakona o financiranju občin najbolj grobo prizadela prav blagajno Mestne občine Ljubljana, saj jo je samo v letošnjem proračunskem letu prikrajšala kar za 56,8 milijona evrov. Po oceni MOL je izpad prihodkov zaradi novega načina financiranja občin znašal 51,9 milijona evrov, izpad prihodkov zaradi prenehanja veljavnosti zakona o dohodnini pa dodatnih 4,9 milijona evrov. To pomeni, da je vladna garnitura Ljubljani odvzela kar tretjino prihodkov iz dohodnine oziroma petino vsega mestnega proračuna. Ni čudno, da je župan Janković odločbo ustavnega sodišča označil za moralno zmago Ljubljane in ostalih treh občin, ki so skupaj z njo vložile pobudo za ustavno presojo. Toda moralna zmaga še ne pomeni, da bodo prizadete občine dobile povrnjena odvzeta sredstva, kot predvideva Janković. Ustavno sodišče namreč spornih petih členov ni razveljavilo, saj bi s tem sesulo celoten sistem financiranja in tako občinam povzročilo več škode kot koristi, pač pa je državnemu zboru naročilo le, da mora zakon v letu dni popraviti tako, da ne bo več v nasprotju z ustavo. Dokler torej vlada ne bo pripravila novele in dokler državni zbor te novele ne bo potrdil, bo zakon z vsemi spornimi členi ostal v veljavi. Zanimivo bo videti, ali se bo vlada priprave novele lotila še pred iztekom mandata ali pa bo zadevo rajši prepustila naslednji garnituri.

Iz odločbe ustavnega sodišča je mogoče razbrati, da je temeljni kamen spotike 8. člen zakona, po katerem financiranje občin sloni pretežno na odstopljenih virih, namesto na lastnih virih občin. Po mnenju ustavnih sodnikov "odstopljeni viri niso viri, ki jih občina ustvari sama, in jih zato tudi ni mogoče šteti za lastna sredstva občin". Poleg tega ti viri tudi ne morejo vplivati na merila za dodelitev odstopljenih sredstev občine, "razen v kolikor gre za dodatne naloge in za višino povprečnine v naslednjem proračunskem letu". Sistem, ki temelji na odstopljenih virih, po mnenju sodnikov ustvarja pretežno odvisnost občin od sredstev državnega proračuna, kar ni v skladu z ustavnima zahtevama po finančni avtonomiji občin in po njihovi funkcionalni samostojnosti. Povedano preprosteje: občine bi se morale biti sposobne preživljati same, zakon pa temu načelu ne sledi. Država namreč sredstva, ki jih občine zaslužijo z lastnimi viri, prenaša v skupno državno blagajno in jih od tam po precej spornem ključu deli nazaj med občine, s tem pa občine postavlja v odvisen položaj od izvršne oblasti.

Ustavno sodišče je kot neskladnega z ustavo ocenilo tudi 14. člen zakona, ki opredeljuje glavarino in metodo za izračun prihodka posameznih občin. Pri zagotavljanju finančne avtonomije je treba pri lastnih virih občin zagotoviti neposredno povezavo med občino in virom. Občine se po mnenju sodnikov seveda ne morejo zanašati na to, da se predpisi, ki urejajo njihovo financiranje, ne bodo spreminjali. Zagotovo pa sta vlada in državni zbor pri spreminjanju predpisov dolžna upoštevati dejstvo, da lahko občini neka sistemska sprememba povzroči večje zmanjšanje lastnih virov, ki jih je upravičeno pričakovala na osnovi starega predpisa. Če je občina še pred spremembo zakonodaje načrtovala dolgoročnejše projekte, bi moral zakonodajalec to upoštevati tako, da bi v zakonu določil ustrezno prehodno obdobje. Tega pa vladna garnitura ni naredila. Prav nasprotno. Njen parlamentarni glasovalni stroj je sprejel zakon, s katerim je bil štirim občinam (poleg Ljubljane še občinam Trzin, Šempeter-Vrtojba in Log-Dragomer) tako rekoč čez noč odvzet velik del življenjsko pomembnih sredstev, brez katerih ne morejo uresničevati niti vseh z zakonom predpisanih nalog, kaj šele da bi lahko financirale nekatere razvojne projekte.

Le nekaj ur po tistem, ko je ustavno sodišče odločbo objavilo, se je nanjo odzval tudi minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivan Žagar. Pri tem je skušal ustvariti vtis, kot da gre v resnici za zmago vladne strani in ne za zmago občin. Odločbo je ocenil kot "pozitiven prispevek k nadaljnji izgradnji sistema financiranja občin", posebej pa poudaril, da ustavno sodišče pobudnicam ustavne presoje ni pritrdilo v tistem delu, kjer govorijo, da je prišlo do zmanjšanja sredstev zaradi sprememb sistema financiranja. "Naloga zakonodajalcev je, da naredijo naslednji korak pri zagotavljanju finančnih virov, ki naj bi nadomestili izravnavo. Osebno bi bil najbolj zadovoljen, če bi lahko predlagali avtonomne vire financiranja, vendar jih žal na tak način, da bi v celoti pokrivali izvajanje nalog, še nekaj časa ne bo mogoče zagotoviti." Ministrovi oceni, da je bil prejšnji sistem financiranja izjemno neenakomeren in da je z novim zakonom ta napaka odpravljena, so za zdaj pritrdili le v Združenju občin Slovenije, v katerega je vključena manj kot polovica vseh občin in v katerem tudi ni večine mestnih občin.