6. 11. 2007 | Mladina 44 | Politika
Ljudje za vse čase in režime
Dr. Peter Vodopivec, zgodovinar, znanstveni svetnik inštituta za novejšo zgodovino, je strokovnjak za ideologije. Še posebej tiste, ki so se v 19. In 20. stoletju prijele slovenskega izobraženstva in meščanstva ter elit v širši srednjeevropski regiji.
Spomnim se, kako je Stane Dolanc, tedaj sekretar univerzitetnega komiteja, hodil k nam na Tribuno in nam govoril: 'Fantje, Stančiju je treba pomagat.' Ko pa je Stanči odletel, je bil Dolanc med tistimi, ki so ga prvi zapustili.
© Matej Leskovšek
Na to vprašanje ali mit o Slovencih, ki so se hitreje kot drugi narodi podrejali vladajočim, je težko odgovoriti kratko in enoznačno. Jasno pa je, da so Slovenci v preteklosti živeli v razmerah, ki jih je tradicionalno zaznamovala močna vloga države, kar je oviralo razvoj političnega individualizma. Habsburška monarhija je bila, denimo, tudi v drugi polovici 19. stoletja država z razmeroma šibkim, skrajno razdeljenim parlamentom in hkrati monarhom, ki je bil vplivna, povezovalna politična avtoriteta. Demokratične tradicije narodov, ki so živeli v habsburškem prostoru, so tako razmeroma šibke. Pred časom sem skušal narediti analizo politične kulture v Srednji Evropi in na Balkanu. Prišel sem do zaključka, da, vsaj glede elit, posebnih razlik ni. Vsepovsod naletimo na močan demokratični deficit in na deficit, kar zadeva moč in vpliv liberalnih struj. Morda pa je v Sloveniji šibkost liberalnega krila še posebej očitna.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
