Pogačnikov skromni honorar

Minuli teden je javnost razburil odgovor na poslansko vprašanje Zmaga Jelinčiča Plemenitega, v katerem je ministrstvo za zunanje zadeve potrdilo, da je dr. Miha Pogačnik, dekan Evropske pravne fakultete v Novi Gorci, z ministrstvom podpisal pogodbo, po kateri bo prejemal mesečni avtorski honorar v višini 5200 evrov neto. Vlada je namreč septembra letos ustanovila koordinacijsko skupino mednarodnopravnih strokovnjakov, ki bodo pripravili pravna izhodišča za reševanje vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško. Hkrati je ustanovila še dve podskupini, koordinacijsko skupino zgodovinarjev pod vodstvom dr. Janka Prunka ter skupino za ugotavljanje stanja na meji pod vodstvom mag. Dušana Faturja. Koliko bo članov v teh skupinah in kdo sploh bodo, vlada ne namerava razkriti. Prav tako se po besedah predstavnika za odnose z javnostmi MZZ Gregorja Šuca niti s Prunkom ali Faturjem niti z ostalimi člani skupin še niso dogovorili o honorarju ali sklenili pogodb. A sodeč po Prunkovih besedah se to niti ne bo zgodilo: „Za predsednika in člane komisije ni predviden honorar, vsaj jaz ne vem zanj. Zato tudi nismo podpisali nobenih pogodb. Dobili smo samo odločbe o imenovanju. Verjetno vas bo to začudilo, ker ste navajeni, da se vsaka stvar honorira. Mi, nekateri ljudje iz akademske sfere, smo navajeni delati marsikaj zastonj, iz občutka neke svoje moralne strokovne dolžnosti.“

Čeprav akademik, pa Pogačnik za vlado ne dela zastonj. Njegovo sodelovanje z vlado je prah dvignilo že lani, ko ministrstvo za zunanje zadeve ni želelo izdati višine sklenjenih pogodb z njegovim podjetjem Iustica, ki se ukvarja s pravnim raziskovanjem in je lani pridelalo 27.349 evrov čistega dobička. To isto podjetje je tudi pripravilo najdražji zakon v času Janševe vlade, in sicer Zakon o evidentiranju nepremičnin s pripadajočimi podzakonskimi akti ter zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin. Skupna vrednost pogodb je bila kar 103.154 evrov. Prav tako je lani Pogačnik od ministrstva za finance prejel slabih 28.000 evrov za pravno svetovanje na področju mednarodnega prava. Nova pogodba o mesečnem avtorskem honorarju, ki mu ga bo ministrstvo izplačalo na podlagi poročila o delu, je razburila tudi poslanca Mateja Lahovnika, ki je ta teden v svojem poslanskem vprašanju Rupla osumil klientelizma. Sodelovanje Pogačnika in Rupla namreč ni novo. Znano je, da sta Rupel in Pogačnik želela ustanoviti diplomatsko akademijo, kar jima ni uspelo, je pa Pogačnik s pomočjo Petra Jambreka pozneje ustanovil zasebno Evropsko fakulteto za pravo v Novi Gorici, kjer so predavatelji med drugimi tudi Dimitrij Rupel, Peter Jambrek, Gregor Virant in Tone Jerovšek, Pogačnik pa je njen dekan. Sicer pa je Pogačnik minuli teden za Delo izjavil, da je honorar, ki ga bo prejemal za udejstvovanje v koordinacijski skupini, precej pod njegovo tržno ceno in da se bo morda začel ukvarjati s kakšnim bolj dobičkonosnim poslom. Če primerjamo 5200 evrov na mesec z nekaterimi zneski, ki jih je Pogačnik že prejel od vlade, je ta honorar res skromen. A kot smo izvedeli na MZZ, lahko delovanje koordinacijske skupine traja do konca letošnjega leta, morda pa tudi kakšno leto.