Med zadnjimi po gostoljubnosti

Do sredine tega leta je v Sloveniji dobila azil le ena družina, skupaj štiri osebe. Pa še te niso dobile polnega begunskega statusa, ampak le tako imenovano subsidiarno zaščito. Minulo leto ni bilo nič drugače. Tedaj so azil dobili ena družina, en izvenzakonski par in dva posameznika. Še bolj pomenljiva je mednarodna statistika, ki kaže, da je Slovenija po tej dimenziji "dobrote" na samem svetovnem repu.

Krovna mednarodna organizacija, Visoki komisariat za begunce UNHCR, vodi med drugim tudi podatke o število oseb, ki jih posamezna država zaščiti glede na velikost države, število prebivalcev in glede na bruto družbeni produkt. Pomemben je predvsem zadnji kriterij, saj se Slovenija ne more izgovarjati na dejstvo, da lahko na primer razvita Nemčija zaščiti več preganjanih oseb kot Slovenija. V letu 2005 je Slovenija med nekaj več kot 150 državami na tem seznamu zavzela 123. mesto po podeljenih statusih glede na naše bogastvo (BDP na osebo), med bolj ali manj podobno razvitimi EU-državami pa smo zadnji, Nemčija denimo zavzema 40. mesto. Več razumevanja za probleme azilantov imajo tudi manj razvite Bosna, Belorusija, Češka, Madžarska, Norveška, Poljska, Romunija ...

Ali pa imajo te države zgolj "slabšo" in manj "evropsko" zakonodajo? Če v Sloveniji pravzaprav nimamo beguncev, pa je vsa mašinerija, ki se ukvarja z njihovimi problemi, ogromna. Koliko energije je bilo vložene v to področje v zadnjih dveh letih, priča že bežen pogled na Uradni list: zakon o azilu je preluknjan s "spremembami in dopolnitvami", odločbami ustavnega sodišča, vzporedno s tem se spreminjajo podrejeni pravilniki, odloki, uredbe in navodila. Z azilno problematiko se v Sloveniji ukvarjajo skoraj vse večje nevladne organizacije, na notranjem ministrstvu je za to področje zaposlenih na desetine ljudi, predsednik države Janez Drnovšek pa je zaradi azila v začetku leta 2006 sprožil debato na najvišji ustavni ravni, ko nove spremembe zakona ni hotel podpisati, saj je menil, da se pravice azilantom preveč omejujejo. In kakšen je rezultat po tem, ko je ustavno sodišče letos poleti zadržalo izvajanje nekaj členov zakona?

Na notranjem ministrstvu so v parlamentarno proceduro vložili popolnoma nov zakon o azilu, ki se sedaj imenuje zakon o mednarodni zaščiti. Zakon o azilu, ki je bil prvič sprejet leta 1999, je bil tolikokrat spremenjen zaradi prilagajanja "na nove pojavne oblike migracij in azila, uvedba novih institutov s področja azila, potreba po pospešitvi azilnih postopkov, razvoj upravno-sodne prakse in po vstopu v Evropsko unijo..." da je "besedilo zakona izgubilo svoj osnovni koncept, zato ne oblikovno ne vsebinsko ni več ustrezen. Obstoječi tekst novim institutom, ki jih uvaja evropska zakonodaja, ne omogoča dovolj sistematične ureditve", piše v uvodu. A kot kaže, je to bolj kot korak naprej korak nazaj, na začetek.

Skupina nevladnih organizacij: Amnesty International, Jezuitske službe za begunce - JRS, Mirovni inštitut, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij in Slovenska filantropija,

so na predlog zakona, ki je že šel skozi prvo branje, dali kar 46 strani pripomb, približno še enkrat toliko strani je v dveh tednih pripravil Visoki komisariat OZN za begunce, ki jih skrbi, da bo Slovenija prva izmed padlih domin nižanja pravic prosilcem za azil, ki ji bodo sledile še druge države EU. Nevladne organizacije med drugim ministrstvu očitajo, da po nepotrebnem zaostruje že tako restriktivne evropske standarde. Prosilci za azil naj bi bili po novem lahko samo državljani tretjih držav in ne držav članic EU, kar naj bi bilo v nasprotju z ženevsko konvencijo, ki pravi, da so do podelitve statusa begunca upravičene vse osebe, ki izpolnjujejo pogoje. Poleg tega je po mnenju nevladnih organizacij ponovno problematičen predlagani policijski postopek sprejema prošnje za azil, pojem družinskega člana, svobode gibanja, še posebej diskriminatorno pa naj bi bilo obravnavanje oseb v azilnem območju. Nad novim predlogom so ponovno zaskrbljeni v regionalnem predstavništvu UNHCR v Budimpešti, saj naj bi bila po njihovem mnenju Slovenija že sedaj država z najmanjšim priznanjem begunstva.

Te in podobne očitke je notranje ministrstvo v tem tednu zavrnilo. "S predlaganim zakonom je področje mednarodne zaščite urejeno primerljivo in usklajeno z ureditvami, ki jih imajo druge države članice Evropske unije. MNZ odločno zanika navedbe PIC, da zakon nima pravne podlage v evropskem pravnem redu in da naj bi nižal že uveljavljene standarde, ter očitke ocenjuje kot skrajno zavajajoče in neresnične," so zapisali na ministrstvu v sporočilu za javnost in še dodali, da njihov predlog zakona večinoma dviguje sedaj veljavne standarde.

"Predlog zakona je katastrofalen," pa odgovarja Sonja Sikošek iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij, ki zavrača ponovne trditve notranjega ministrstva, da gre za usklajevanje z novimi evropskimi direktivami. "Vsaka od teh evropskih direktiv ima klavzulo, ki pravi, da lahko države zadržijo višje standarde zaščite, če to želijo. Razlogov, da Slovenija to področje zaostruje, pa ni. Če pogledamo številke, je Slovenija med državami članicami EU v čisto spodnjem delu glede števila prošenj za azil. Že lanska novela zakona je znižala standarde glede pravice do pravne pomoči prosilcem, kar drastično zmanjšuje možnost, da učinkovito varujejo svojo pravico do mednarodne zaščite, glede na to, da je že ustavno sodišče zapisalo, da je azilni postopek zapleten, prosilci pa so prava neuke stranke," ugotavlja Sikoškova.