Družinska šolska reforma

Na prvi pogled se je zdelo, da gre "le" za konflikt interesov. Ministrstvo za šolstvo in šport, ki ga vodi Milan Zver, sofinancira projekt, v katerem sodeluje Andreja Valič, profesorica zgodovine, predsednica Društva učiteljev zgodovine Slovenije in - ministrova partnerka. Primer je zato pod drobnogled vzela Komisija za preprečevanje korupcije. A ne gre zgolj za to. Še pomembnejše je, pri kakšnem projektu sodeluje ministrova partnerka. Projekt Kvalitativna in kvantitativna analiza učbenikov zgodovine, ki poteka pod okriljem Zavoda za šolstvo, namreč izhaja iz predpostavke, da je v sedanjih zgodovinskih učbenikih preveč - prejšnje in menda tudi sedanje - ideologije. Zato naj bi potrebovali nove temelje za učne načrte, po katerih učitelji poučujejo zgodovino v osnovni šoli in na gimnazijah, in tudi nove temelje za nove zgodovinske učbenike. Ker pa v projektni skupini, ki se ukvarja s tem, kako se bodo zgodovino učile prihodnje generacije, sedi ministrova partnerka, poleg nje pa še njena hči Nina Zupan Šorli in dva aktivna podpornika SDS, Janko Prunk in Janez Globočnik, se ni mogoče izogniti dvomu, da sta si minister in njegova stranka izborila vpliv nad prihodnjim poučevanjem zgodovine. Ne glede na strokovnost raziskovalcev.

Zgodba je še kompleksnejša. V zadnjem letu se je že začela in tudi skoraj že končala prenova učnih načrtov. Ne le za poučevanje zgodovine, pač pa za vse predmete v osnovnih šolah in gimnazijah. Ker se je projekt začel v zelo ozkem krogu ljudi, so se že lani pojavila ugibanja, zakaj sedanje učne načrte sploh spreminjati, saj je od zadnje velike reforme učnih načrtov minilo manj kot desetletje. Poleg tega naj bi bile novosti uvedene presenetljivo hitro, v zgolj letu dni. Kakorkoli že, po tem načrtu naj bi začeli nove učne načrte uporabljati že septembra 2008. V letu 2008 naj bi se končal tudi projekt Kvalitativna in kvantitativna analiza učbenikov zgodovine. Njegovi izsledki torej, kot kaže, vendarle ne bodo mogli neposredno vplivati na učne načrte. Vsaj ne za zdaj.

A to še ne pomeni, da ministrova družina aktivno ne sodeluje pri prenavljanju učnih načrtov za poučevanje zgodovine.

Pouk zgodovine

Pouk zgodovine je velike spremembe doživel v začetku 90. let, ko se je na pobudo Petra Vodopivca, pozneje pa tudi Dušana Nečaka in Boža Repeta, teža poučevanja s politične zgodovine prenesla na socialne, kulturne in gospodarske poudarke. Ključna ideja je bila, da bi učitelj, namesto da bi našteval imena in letnice, pripovedoval smiselno zgodbo. Osnutek zgodovinskih učnih načrtov je bil potem osnova za vse druge osnovnošolske in srednješolske učne načrte. Zakaj bodo torej zdaj prav zgodovinski učni načrti doživeli tako obsežne spremembe?

Da so na vidiku spremembe, je postalo jasno že kmalu potem, ko je minister Zver, ki sicer nima pristojnosti za spreminjanje učnih načrtov, ob začetku svojega mandata podal nekaj konkretnih predlogov za spremembo pouka zgodovine v srednjih šolah. Izpadle naj bi teme, ki nas "ločujejo in ideološko diferencirajo", recimo "kolaboracija", več prostora pa naj bi se našlo za doslej "neupravičeno prezrte elemente slovenske zgodovine", menda za Karantanijo, množična gibanja iz leta 1848, I. svetovno vojno in generala Maistra ter konec II. svetovne vojne. Takšni predlogi politikov sicer niso tako redki. Pred nekaj dnevi je recimo zunanji minister Dimitrij Rupel v članku Končati zmedo zapisal, da slovensko šolstvo "vsebuje veliko 'tradicionalnih' elementov in da zanemarja novejše, demokratične vsebine. Tako imajo še vedno prednost poglavja iz II. svetovne vojne in komunistične revolucije, nedotaknjena pa ostajajo tista zgodovinska poglavja, ki zadevajo osamosvojitev, nove demokratične ustanove, tržno gospodarstvo, Evropsko unijo ali NATO."

Zgodovinski učni načrti naj bi bili kljub vsemu v izključni domeni stroke. Šolsko ministrstvo je projekt prenove učnih načrtov zaupalo Zavodu za šolstvo, kjer zatrjujejo, da naj bi bila največja prednost novih učnih načrtov manjša obsežnosti in večja izbirnost. Tako naj bi bilo tudi z novimi učnimi načrti za zgodovino. "Posodobljenih učni načrti bodo moderni, odprti, učiteljem bodo omogočali več avtonomije v smislu izbirnosti. V novem konceptu, do katerega smo prišli s proučevanjem tujih učnih načrtov, učni načrti niso več tako podrobni, teme niso več obravnavane kronološko od prazgodovine do današnjih dni. 70 do 75 odstotkov vsebin pa vseeno ostaja fundamentalnih, ker so tako pomembne," pravi Vojko Kunaver, ki vodi komisijo za prenovo učnih načrtov pri zgodovini, in zagotavlja, da pri prenovi učnih načrtov niso bili deležni nikakršnih političnih pritiskov. Kakšne konkretne spremembe lahko pričakujemo? Kako bodo recimo po novem obravnavali 20. stoletje? Šlo naj bi za tri tematske sklope. V prvem naj bi obravnavali politične značilnosti 20. stoletja od totalitarizmov do demokratičnih sistemov, v drugem gospodarske spremembe vključno z delitvijo na socialistični in kapitalistični sistem in z globalizacijo, v tretjem sklopu pa naj bi obravnavali Slovence do vključitve v EU in Nato. "Obravnavana bo tudi osamosvojitev, seveda pa tudi dogajanje v II. svetovni vojni in po njej, da se vidi, kdo je bil na kateri strani in zakaj je prišlo do delitve. Veliko bo tudi izbirnih tem, recimo o tehniki od telegrafa do interneta, o spremembah v vsakdanjiku 20. stoletja od prostega časa do religije, glasbe ali medkulturnih stikov, in o vojnah v 20. in 21. stoletju," pravi Kunaver.

V zadnjem letu smo lahko pogosto slišali, da so učitelji zgodovine formalno sicer res dobili možnost, da prenoviteljem sporočijo svoje predloge in pripombe, a mnogi dvomijo, da je so z izpraševanjem študijskih skupin in prejemanjem predlogov prek e-učilnic res ubrali najboljšo pot. Sprašujejo se tudi, zakaj nista bili k prenovi bolj dejavno povabljeni ljubljanska in mariborska univerza, ki izobražujeta učitelje, saj so z novostmi dejansko seznanjeni le nekateri profesorji. Predvsem pa dvomijo, ali se ni prenova vendarle zgodila preveč na hitro. Tudi zato, ker so bili spomladi učitelji k dajanju pripomb pozvani ravno ob koncu šolskega leta, ko so imeli največjo gnečo. Kunaver se z očitki ne strinja: "Strokovna javnost je z našim delom seznanjena, ne vem pa, zakaj bi bila s tem seznanjena celotna javnost, saj gre za strokovno zadevo. Vsebinskih pripomb ni bilo veliko, učitelji so predlog večinoma sprejeli pozitivno, večina je pohvalila manj obsežen učni načrt in večjo izbirnost, nekateri pa so vseeno menili, da bi potrebovali bolj natančna navodila." Med učitelji zgodovine je kljub temu slišati, da so bile priprave na prejšnjo reformo bistveno daljše, časovni rok za oddajo mnenj pa daljši.

Zanimivo pa se zdi, da k prenovi niso bili povabljeni avtorji dosedanjih učnih načrtov za zgodovino. Profesor zgodovine na Filozofski fakulteti Božo Repe pravi, da sta ga svetovalca z Zavoda za šolstvo sicer res korektno seznanila s spremembami, vseeno pa domneva, da sam ni dobil vabila zato, "ker je na sestavo komisij vplivala politika, ta pa je jasno izrazila stališče, da je bila prejšnja reforma, v kateri sem sodeloval, v ideološkem smislu premalo radikalna". Repe sicer načeloma podpira spremembe učnih načrtov, če so te premišljene in pomenijo nadgradnjo že doseženega. Ključni očitek prenoviteljev, da bi bili sedanji učni načrti preveč omejujoči, pa odločno zavrača: "Sedanji učni načrti dajejo dovolj odprtosti in avtonomije, avtonomija učiteljev pa ni toliko odvisna od učnih načrtov kot splošne klime v družbi, npr. ali učitelji želijo obravnavati tudi problematične teme ali se temu raje izognejo, da ne bi bili deležni takšnih ali drugačnih očitkov." Sicer pa se po njegovem mnenju pri prenovi mešata dve stvari: želja, da bi do spremembe prišlo po ideoloških kriterijih, tudi z uvedbo polmitičnih ali mitičnih tem, in želja stroke, da bi resnično nadgradila tisto, kar so uspeli doseči z reformo sredi 90. let, ko so pouk zgodovine spravili na raven razvitih držav. Po Repetovem mnenju naj bi se to kazalo tudi v sestavi komisij, ki učne načrte prenavljajo, saj naj bi bile deloma napolnjene s strokovnim, deloma pa s političnim kadrovanjem.

O čem je pravzaprav govoril Repe? Bržkone je imel v mislih tudi vlogo partnerke ministra Zvera Andreje Valič pri spreminjanju učnih načrtov za zgodovino. Valičeva namreč ni le članica projektne skupine, ki išče sledi ideologije v zgodovinskih učbenikih, temveč je tudi članica „uradne“ komisije Zavoda za šolstvo, ki prenavlja učne načrte pri zgodovini. Podobni dvojni funkciji imata sicer tudi predstavnika Zavoda za šolstvo, Vojko Kunaver in Janez Globočnik. Mimogrede, slednji je tudi aktiven član SDS, zanimivo pa se zdi, da v komisiji za prenovo učnih načrtov sedi tudi njegova žena Milena Globočnik, ki poučuje zgodovino na Gimnaziji Kranj in kateri naj bi se kmalu obetala upokojitev. Po neuradnih informacijah pa naj bi jo na kranjski gimnaziji nadomestila hčerka ministrove partnerke, Nina Zupan Šorli. Na Zavodu za šolstvo medtem pravijo, da so v komisijo za prenovo zgodovinskih učnih načrtov imenovali priznane strokovnjake iz vrst zavodovih svetovalcev, učiteljev zgodovine in univerzitetnih profesorjev.

Namerno čakanje?

Posodobljeni učni načrti so torej v zaključni fazi, do njihove bliskovite uvedbe v naslednjem šolskem letu pa manjka še en, ključni korak. Vsak učni načrt posebej bo moral obravnavati in potrditi Strokovni svet za splošno izobraževanje. Po terminskem planu bi moral učne načrte obravnavati že novembra, a na dnevnem redu seje, ki je bila v četrtek, te točke ni bilo. Še več: "Doslej smo razumeli, da smo mi odgovorni za to, da ugotovimo, ali je res treba spremeniti učne načrte. Mi smo bili tisti, ki smo obravnavali evalvacijska poročila, ki bi bila osnova za nove učne načrte. Pri tokratni spremembi učnih načrtov pa strokovnemu svetu z zdaj sploh še ni bilo povedano, niti kakšna so izhodišča za spremembo učnih načrtov niti kakšna je vsebina novih učnih načrtov," pravi namestnica predsednika strokovnega sveta Ljubica Marjanovič Umek. Medtem se pojavljajo tudi ugibanja, ali se s predstavitvijo novih učnih načrtov Strokovnemu svetu nemara ne zavlačuje zato, ker se v začetku naslednjega leta nekaterim članom tega organa, ki so bili imenovani še pred prihodom sedanjega ministra, izteče mandat. Če bi počakali, bi namreč teoretično lahko dobili enovit glasovalni aparat, ki bi spustil skozi vse učne načrte. Čemu takšno razmišljanje? Ker je zadnja menjava članov strokovnega sveta, izpeljana v juniju 2005, potekala tako, da je vlada kar 7 od 13 novih članov imenovala na predlog koprskega Društva matematikov, fizikov in astronomov, med njimi pa je bilo po naključju nekaj kandidatov iz kroga SDS in Stane Granda, zgodovinar, ki ga je minister Zver v enem od svojih intervjujev označil za "politično nemotiviranega" in primernega za sodelovanje ...

Če želi sedanja vlada prenovljene učne načrte uveljaviti še pred iztekom mandata, jih mora Strokovni svet sprejeti najpozneje do februarja. Hitra uvedba novih učnih načrtov bi sicer lahko povzročila precej zmede, če ne drugega, že zato, ker bi bilo treba spremeniti že izdani maturitetni katalog za leti 2008 in 2009. Zato je že slišati predloge, da bi naslednje leto po novih učnih načrtih pravzaprav začeli poučevati le v nekaterih razredih, najverjetneje v sedmem razredu osnovne šole. Potem naj bi prišla na vrsto druga faza prenove. Sprememba zgodovinskih učbenikov. Nekateri so prepričani, da bodo, če se bo ministru izšlo po načrtih, šele takrat jasne vse razsežnosti njegove tokratne reforme, pri kateri sodelujejo tudi njegovi družinski člani.