Letos izrecnega pozivanja manj kot lani

Ko je letos izredni profesor na Fakulteti za družbene vede in podpredsednik Socialnih demokratov Igor Lukšič svoje študente že petič na volilni dan poslal v cerkve, je bila ta obveznost pri vajah iz predmeta temelji politologije v javnosti označena za špijonažo, ovaduštvo udbovskega kalibra, ki naj bi bilo tako nezakonito kot etično sporno. Odzvala se je Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci in "raziskavo" označila za kršitev zakona o varstvu osebnih podatkov. Študentje z drugih fakultet so podpisovali peticijo, s katero so pozivali k odstopu spornega profesorja, konec novembra pa bo komisija za peticije državnega zbora na obravnavo povabila tako Lukšiča kot pobudnika peticije Petra Peterko, sicer absolventa Teološke fakultete in po nekaterih navedbah tudi člana SDS.

Doslej še nobena od ustanov, ki so se ukvarjale s prijavami zoper sporno študijsko prakso, ni ugotovila nepravilnosti. Tako na ljubljanski univerzi kot na Fakulteti za družbene vede niso ugotovili kršitve. Prav tako je informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar ugotovila, da pri „raziskavi“ ni prišlo do kršitve zakona o varstvu osebnih podatkov, kot je to predvidevala škofovska konferenca. V tem času so se podpisi, tokrat v podporo Lukšiču, začeli zbirati tudi na Fakulteti za družbene vede.

Od tega tedna pa so znani letošnji rezultati domnevno sporne raziskave, ki sicer po Lukšičevih besedah „obolevajo na reprezentativnosti in veljavnosti“, saj si študentje sami izberejo versko ustanovo, katere imena in kraja na list z rezultati ne zapišejo. Teoretično bi bilo lahko na istem verskem obredu navzočih več študentov. In tako kot na lanskih lokalnih volitvah, tudi na letošnjih študentje niso zaznali pretirane politične agitacije. Tako so letos pri 53 od 306 verskih obredov zasledili poziv na volitve, v 14 primerih je bil zaželeni kandidat zgolj opisan, v treh primerih pa imenovan z imenom in priimkom. V dveh primerih je vodja obreda navzoče popeljal na volitve, v štirih primerih pa so na volitve za določenega kandidata pozivali navzoči občani sami. Tako kot lani pa v večini primerov (letos kar v 80 odstotkih) ni bilo na temo volitev nobenih izjav. In to so tudi edini izsledki raziskave, ki ni zabeležila nobenih imen ali krajev.

Kot pravi Lukšič, naj bi rezultati pomirjevalno vplivali na obe strani: "Na tiste, ki mislijo, da je tega bistveno več, in na tiste, ki mislijo, da ti podatki razkrivajo kaj prepovedanega in uporabnega za politično akcijo." Slovenska škofovska konferenca, ki se je odzvala najbolj ostro, rezultatov raziskave ni želela komentirati. Njen predstavnik za odnose z javnostmi nam je dejal, da je zadeva za njih končana: "Povedali smo, kaj si mislimo, in ne bomo več dajali nobenih izjav." Tudi pobudnik peticije Peter Peterka rezultatov ni želel komentirati, ker z njimi še ni bil seznanjen, je pa ponovil svojo misel, da se mu ne zdi sporno splošno pozivanje na volitve izven časa volilnega molka. Ugotovitve študentov, da so na dan volilnega molka nekateri vodje obredov operirali z imenom in priimkom kandidata, ni želel komentirati.

Čeprav je takšnih primerov malo, gre v tem primeru za kršitev zakona o volilni in referendumski kampanji. Ta namreč določa, da predvolilni shodi niso dovoljeni v prostorih verskih skupnosti v času celotne volilne kampanje, kar se zdi mag. Saši Zagorcu s Pravne Fakultete sicer ustavno sporno z vidika načela enakosti pred zakonom. Takšna zakonska določba namreč "postavlja verske skupnosti v deprivilegiran položaj v primerjavi z drugimi organiziranimi oblikami civilne družbe, kot so na primer sindikati, društva, zasebni zavodi in gospodarski subjekti".

Vprašanje je tudi, ali je v času sodobnih komunikacij, kot poudarja Zagorc, sploh še možno ali smiselno zagotavljati spoštovanje volilnega molka. Dejstvo, da v Sloveniji volimo na dela prost dan, ko večina tiskanih medijev ne izhaja, je vsekakor olajševalna okoliščina, zapleti pa bi bili odpravljeni, če bi volitve prestavili na delovni dan, kot je to na primer navada v ZDA in Veliki Britaniji.