|  Mladina 47  |  Politika

Podpisniki peticije

Kaj pravijo danes o obtožbah Janeza Janše

Boštjan Lajovic

Boštjan Lajovic
© Denis Sarkić

"Novinarji so priročen in vsekakor prelahek izgovor za vladne težave, ki po mojem mnenju izhajajo predvsem iz zelo dobesednega pojmovanja oblasti. Vlada Janeza Janše je kmalu po spodbudnem začetku svojega mandata pokazala, da oblast razume kot obvladovanje vseh sfer družbe. Od tod spori z novinarji, filmarji, pisatelji, šolniki, univerzitetniki ... Podcenjujoče in skrb zbujajoče je, če kdo leta 2007 verjame, da so vsi ti ljudje marionete, na vrvicah velikih sil, ki manipulirajo v ozadju. Pa je pravzaprav potrebno tako malo: zakaj ni vlada že prej prisluhnila pripombam šolnikov in umaknila spornih določil iz šolske zakonodaje? Zakaj ne prisluhne pripombam novinarjev, se pogovori z njimi, zakaj išče sovražnike namesto zaveznikov? Peticija ni bila napaka, nasprotno, če bo vlada zdaj bolj odprta za dialog, podobno kot pri šolski zakonodaji, je več kot dosegla svoj namen."

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

 |  Mladina 47  |  Politika

Boštjan Lajovic

Boštjan Lajovic
© Denis Sarkić

"Novinarji so priročen in vsekakor prelahek izgovor za vladne težave, ki po mojem mnenju izhajajo predvsem iz zelo dobesednega pojmovanja oblasti. Vlada Janeza Janše je kmalu po spodbudnem začetku svojega mandata pokazala, da oblast razume kot obvladovanje vseh sfer družbe. Od tod spori z novinarji, filmarji, pisatelji, šolniki, univerzitetniki ... Podcenjujoče in skrb zbujajoče je, če kdo leta 2007 verjame, da so vsi ti ljudje marionete, na vrvicah velikih sil, ki manipulirajo v ozadju. Pa je pravzaprav potrebno tako malo: zakaj ni vlada že prej prisluhnila pripombam šolnikov in umaknila spornih določil iz šolske zakonodaje? Zakaj ne prisluhne pripombam novinarjev, se pogovori z njimi, zakaj išče sovražnike namesto zaveznikov? Peticija ni bila napaka, nasprotno, če bo vlada zdaj bolj odprta za dialog, podobno kot pri šolski zakonodaji, je več kot dosegla svoj namen."

Janko Lorenci, nekdanji Delov komentator in urednik

"Tragikomedija okoli zaupnice kaže, da premier izgublja tla pod nogami in se poskuša reševati s kaosom. V bistvu bi se rad do naslednjih volitev znebil oblasti, da bi se malo pozabilo na njegove grehe, toda predčasnih volitev se boji. Opozicija seveda noče ponoviti Bajukovega scenarija. V tej stiski dela Janša neumnosti a la zaupnica in podneumnosti, kot je valjenje krivde za zaigrano krizo na novinarje. Dim se bo kmalu razkadil in navsezadnje mu bo psevdoodstopanje škodilo.

Peticija je posledica oblastnega tlačenja medijev. Njihova delna podreditev je Janši sčasoma deloma ušla iz rok in se obrnila proti njemu. Odtod castrovski govor proti medijem v parlamentu, odtod krčevit trud, da bi jim vzel verodostojnost. Kot poglavitni izgovor za dramolet z zaupnico deluje peticija bizarno.

Predsedovanja peticija ne bo ogrozila. Sicer pa je naša notranja demokracija neprimerno pomembnejša od predsedovanja (z njegovo 'zgodovinskostjo' se obupno pretirava). Peticija je legitimen vzvod za njeno obrambo."

Peter Kolšek, vodja Delovega aktiva novinarjev

"Dejstvo, da je Janez Janša ves spektakel z glasovanjem o nezaupnici zgradil predvsem na novinarski peticiji, seveda ne kaže na to, kako zelo ga je prizadela, ampak na to, kako spretno jo je znal uporabiti. Z njo je znova konsolidiral koalicijo, preizkusil notranjo trdnost opozicije, pred državljani, ki ga podpirajo, pa nas razglasil za veleizdajalce. Upam, da kdo med nami ne bo dobil občutka, da bi se moral, vsaj pred sabo, zagovarjati. Ali da se bo moral v času predsedovanja EU obnašati 'državotvorno'. V tej vročični in izsiljeni debati je najbolj boleče to, da o surovi realnosti, ki so jo nekateri doživljali (ali jo še) na svoji koži, sploh ni moglo biti govora. Seveda ne bom rekel, da peticije ne bi podpisal, če bi za vse to vedel že prej, rečem pa lahko, da bo to perverzno sodelovanje med Janšo in novinarji moralo trajati vsaj še eno leto. In ni nemogoče, da nas bo na koncu še vzljubil."

Vida Petrovčič, RTV Slovenija

"Že samo dejstvo, da so menda novinarji kar na lepem krivi za vse, kar se v državi dogaja, kaže na pritiske in na morebitno samocenzuro, ki se bo po tokratnih obtožbah na račun novinarjev in medijev prav gotovo pojavila, če se že ni. Osebno menim, da v demokratični državi vsak lahko podpiše kakršnokoli peticijo, ne da bi se mu bilo treba zaradi tega posebej opravičevati. Če pa peticijo podpiše skoraj 600 novinarjev, to po mojem mnenju pomeni, da si zadev niso preprosto izmislili. Ni dima brez ognja. O medijski svobodi in nesvobodi se javno in uradno govori pri nas že od leta 2005, in če bi oblast želela ta vprašanja razčistiti 'doma', bi jih, po mojem mnenju, lahko. Vprašanje je tudi, kaj pomeni 'tujina' in kaj 'doma'. V Evropski zvezi, ki bo Slovenijo v kratkem vzela tudi pod šengensko okrilje, bi težko rekli, da je neka bruseljska ustanova - 'tuja' ustanova. Ne nazadnje vse te ustanove plačujemo tudi slovenski davkoplačevalci. Vprašljiv je lahko tudi pojem 'nedržavniška drža' neke peticije. Menim, da je pomembno, da državljani Evrope in Slovenije preverjamo demokracijo, kamor sodi tudi svoboda govora, vsak dan sproti, če je treba, tudi s peticijami. Novinarji, katerih osnovna naloga je nadzor vsake oblasti, imamo zato v vseh državah EU poseben, neodtujljiv status in pristojnosti, ki naj zagotavljajo prav to svobodo govora vsem državljanom. Kdorkoli poseže v ta status in pristojnosti novinarjev, omejuje demokracijo vseh ljudi in bi se moral, še posebej, ko gre za izkušenega politika, zavedati posledic svojih dejanj ter bi moral zanje prevzeti tudi odgovornost. Predvsem pa menim, da bi morali politiki, ki vladajo, vladati - skrbeti za gospodarstvo, proračun, socialno ogrožene in za inflacijo, ne pa da se že vse od začetka svojega mandata ukvarjajo z novinarji in Romi. Če kdorkoli misli, da je zgrešil svoj poklic, naj se zaposli v medijih ali na kakšnem centru za socialno delo, svoj položaj v vladi pa naj prepusti bolj sposobnim."

Branko Maksimovič, komentator Večera

"Ciklično spotikanje Janeza Janše ob nekdanje novinarske kolege je vredno resne, poglobljene obdelave. Morda si bom kdaj vzel čas zanjo, tako čez noč, brez možnosti iskanja in proučitve virov, se lahko omejim samo na nekaj osebnih izkušenj. Zanimivo, da sta mi poleg JJ-jevega najnovejšega manevra prikrivanja volilno-referendumskih izidov z izzivanjem vladne krize ostala v spominu najmočneje zasidrana konflikta, ki sta prav tako povezana z volitvami.

Znamenito napoved labodjega speva po prvih demokratičnih volitvah je seveda treba interpretirati povsem drugače, kot je to v ponedeljek storil zaupnice željni premier. Predvsem takrat, maja 1990, na televiziji nismo komentirali okornosti prvih poslancev, ampak smo jo pokazali. Res je, da je nismo prikrili, kot bi to morda storili pod prejšnjo oblastjo. Verjeli smo pač, da je nastopila svoboda. Drugič se je JJ lotil novinarjev leta 1997, po drugih predsedniških volitvah in ponovni zmagi Milana Kučana. Sredi parlamentarne razprave o lustraciji je očital predsedniku Društva novinarjev Slovenije, da je ob objavi izidov hodil po tiskovnem središču in vpil: "Zmagali smo!" Seveda sem natančno vedel, da je to laž, kajti predsednik sem bil jaz, kot novinar Večera pa sem ob Kučanovi zmagi zapisal tudi kakšno predsedniku nevšečno dejstvo. Saj smo se vendar ponašali s svobodo izražanja.

In še sveža izkušnja: minulo soboto sem se srečal s skupino nemških novinarjev, ki so bili - po naključju - prav v teh kriznih dneh na krajšem študijskem obisku v Sloveniji. Predvsem niso mogli razumeti, zakaj premier Janša toliko govori o blatenju naše države v tujini, ko sami po pregledu dokumentacije niso imeli vtisa, da bi se o Sloveniji pisalo negativno. Res pa je, da so vsi mediji, ki so nas sploh omenjali, razlagali izide volitev in predvsem referenduma kot poraz vlade. Očitno pod vtisom delovanja razvpitih centrov iz ozadja."