Borut Mekina

 |  Mladina 47  |  Politika

Kaj je že povedala Andrijana Starina Kosem?

Metode vplivanja na medije od nastavljanja nadzornih svetov do nadzora oglaševanja v medijih

Predsednik vlade je novinarje - podpisnike peticije zoper cenzuro - označil za politično motivirane, podaljšano roko Socialdemokratov. S to obtožbo pa se je dejansko ponovila zgodba iz leta 2005, ko je vlada prevzela oblast. Tudi tedaj so tedaj na sramotilnem stebru novinarji, le da naj bi bili takrat ekspozitura LDS. S tem argumentom se je s spremembo zakona o RTVS začela medijska reforma. Koalicija je zakon spremenila tako, da zdaj o sestavi najvišjih organov odloča politika. Civilna družba, ki je prej avtonomno imenovala svoje predstavnike v programski svet nacionalne televizije, naj bi bila zgolj podaljšana roka levice, je večkrat ponovil avtor reforme Branko Grims (SDS). Kakšno je danes stanje na RTV Slovenija? Vladni korak v nacionalko kakšne posebne sproščenosti, ki naj bi bila antonim razmeram z velikim pritiskom, ni vnesla. Še nedavno so novinarji informativnega programa RTVS v pismu opozorili, da bi morali biti "tako številni, predvsem pa nenadni in nepričakovani odhodi prepoznavnih in izkušenih novinarjev, ki so si novinarsko ime ustvarili prav v informativnem programu javne televizije," znak za preplah. "So posledica ozračja negotovosti in nezadovoljstva, ki vlada v našem programu ..." Najočitneje je bila na TV Slovenija v tem času sankcionirana novinarka Vida Petrovčič, potem ko je konec prejšnjega leta v Utripu kritizirala finančnega ministra Andreja Bajuka. Kmalu je bila umaknjena s področja, s katerim se je ukvarjala, torej z gospodarskega področja. Petrovčičeva ni osamljen primer, sledili so podobni poskusi discipliniranja tako na nacionalnem radiu kot na sami televiziji. In nenazadnje: pretekli teden je intervju s predsednikom vlade simptomatično opravil direktor TVS Jože Možina. Zato vprašanja "Ali smo spet za vse krivi novinarji?" predsedniku vlade Jože Možina na javni televiziji ni mogel postaviti, ampak mu ga je malo pozneje postavil novinar komercialne televizije POP TV Matjaž Tanko.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Borut Mekina

 |  Mladina 47  |  Politika

Predsednik vlade je novinarje - podpisnike peticije zoper cenzuro - označil za politično motivirane, podaljšano roko Socialdemokratov. S to obtožbo pa se je dejansko ponovila zgodba iz leta 2005, ko je vlada prevzela oblast. Tudi tedaj so tedaj na sramotilnem stebru novinarji, le da naj bi bili takrat ekspozitura LDS. S tem argumentom se je s spremembo zakona o RTVS začela medijska reforma. Koalicija je zakon spremenila tako, da zdaj o sestavi najvišjih organov odloča politika. Civilna družba, ki je prej avtonomno imenovala svoje predstavnike v programski svet nacionalne televizije, naj bi bila zgolj podaljšana roka levice, je večkrat ponovil avtor reforme Branko Grims (SDS). Kakšno je danes stanje na RTV Slovenija? Vladni korak v nacionalko kakšne posebne sproščenosti, ki naj bi bila antonim razmeram z velikim pritiskom, ni vnesla. Še nedavno so novinarji informativnega programa RTVS v pismu opozorili, da bi morali biti "tako številni, predvsem pa nenadni in nepričakovani odhodi prepoznavnih in izkušenih novinarjev, ki so si novinarsko ime ustvarili prav v informativnem programu javne televizije," znak za preplah. "So posledica ozračja negotovosti in nezadovoljstva, ki vlada v našem programu ..." Najočitneje je bila na TV Slovenija v tem času sankcionirana novinarka Vida Petrovčič, potem ko je konec prejšnjega leta v Utripu kritizirala finančnega ministra Andreja Bajuka. Kmalu je bila umaknjena s področja, s katerim se je ukvarjala, torej z gospodarskega področja. Petrovčičeva ni osamljen primer, sledili so podobni poskusi discipliniranja tako na nacionalnem radiu kot na sami televiziji. In nenazadnje: pretekli teden je intervju s predsednikom vlade simptomatično opravil direktor TVS Jože Možina. Zato vprašanja "Ali smo spet za vse krivi novinarji?" predsedniku vlade Jože Možina na javni televiziji ni mogel postaviti, ampak mu ga je malo pozneje postavil novinar komercialne televizije POP TV Matjaž Tanko.

Novinarska peticija naj bi bila očitna laž, je dejal Janša. A oblast je "reformirala" tudi osrednji dnevnik Delo. Nekdanji predsednik uprave Dela Tomaž Perovič ne zanika, da naj bi ga bil Janez Janša po zmagi na volitvah povabil na pogovor. Razložil naj bi mu bil, da je Delo izrazito kritično do njegove vlade in da koalicija tega ne bo dopuščala. Če Delo samo ne bo spremenilo uredniške politike, naj bi mu bil dejal Janša na tem sestanku, potem bo to uredila vlada. Pritisnila naj bi na vsa tista podjetja, na katera ima vpliv, in ta naj bi nehala oglaševati v Delu. Poznejši dogodki, ko je vlada na enak način pritisnila na Dnevnik in Mladino, dokazujejo takšno metodo dela. Letos poleti je Dnevnik objavil, da je samo zaradi neobjave že obljubljenih oglasov večinoma državnih podjetij izgubil približno 800 tisoč evrov prihodka, Mladini pa se je prihodek iz oglaševanja leta 2006 glede na leto 2005 zmanjšal za približno 190 tisoč evrov, glede na leto 2004 pa za kar 345 tisoč evrov. V tem času se branost obeh časnikov ni zmanjšala. Podjetje Mobitel, eden največjih oglaševalcev, v Mladini na primer ne oglašuje več, enako velja za nekatere druge, sicer manjše oglaševalce.

V začetku leta 2006 je bilo ustanovljeno podjetje Media Polis, katerega soustanovitelj je Božidar Novak iz komunikacijske agencije SPEM. K temu podjetju, ki se ukvarja predvsem z zakupom medijskega prostora in s strategijami oglaševanja, so konec leta 2005 in v začetku leta 2006 pristopila vsa večja državna podjetja. Šlo naj bi za njihove avtonomne odločitve. Isto naj bi veljalo za odločitev, da se precej poveča oglaševanje Mobitela ali Petrola v Delu. Toda nekdanja sekretarka na gospodarskem ministrstvu Andrijana Starina Kosem je v javnem pismu junija letos zapisala, da ji je bilo naloženo, "naj po tem, ko bo Pivovarna Laško pridobila pomemben kapitalski delež v časopisni hiši Delo, uredim tako, da bomo imeli zagotovljen večletni vpliv na imenovanje nadzornega sveta Dela in s tem na uredniško politiko". Tudi Matjaž Gantar, prvi mož KD Group, je priznal, da je politika od njega zahtevala, da mora, če bo postal lastnik časopisne hiše Delo, na njen vrh nastaviti Danila Slivnika in kupiti tednik Mag. In Dimitrij Rupel, zunanji minister Janševe vlade, verjetno ne bo zanikal, da lahko zapišemo, da je odpoklic Delovega dopisnika Matije Graha z Dunaja želel prav on, saj ga je razburil eden od njegovih komentarjev. Kako da Janša tega primera ne pozna, ko pa se je v bran novinarjev Dela, ki so zagovarjal Matijo Graha in Delovega zagrebškega dopisnika Roka Kajzerja, postavilo samo Društvo slovenskih pisateljev s protestnim pismom, ki ga je podpisalo ogromno članov? Janševa vlada sicer do Dela dolgo časa ni bila kritična. Do obrata v odnosu vlade do Dela je prišlo, ko se je Pivovarna Laško odločila, da ponovno prevzame upravljanje Dela. To se je zgodilo letos poleti, ko je prišlo do zamenjave "vladnih" članov z predstavniki Pivovarne Laško, med katerimi je bila tudi že omenjena Andrijana Starina Kosem. Danilo Slivnik in Peter Jančič, ki sta bila v času vladnega obvladovanja Dela, postavljena za predsednika uprave in odgovornega urednika, pa sta bila zamenjana.

Podobno kot Delu se godilo tudi Večeru. Tudi tam je prišlo do menjav, pod novim urednikom pa so novinarji začeli zbirati neobjavljene članke v tako imenovanem "bunkerju". Članke je v svoji dvodelni omari začel zbirati odstavljeni urednik Večerove priloge V soboto, zaradi česar mu je vodstvo zagrozilo z disciplinskim postopkom.

Kot da smo v Belorusiji, pa je v Primorskih novicah nekdanja direktorica Barbara Verdnik opisala, da naj bi bil za kadrovsko prevetritev v imenu vlade tam posredoval koprski župan Boris Popovič. "Popovič je nato direktorje februarja lani povabil na kosilo. Takrat so se dogovorili, da me ne bodo zamenjali, če bom zamenjala odgovornega urednika. To sta mi pozneje na pogovoru povedala dva direktorja. Rekla sta, da mi bo točno ime novega odgovornega urednika sporočila piarovka župana Popoviča Mojca Beljan," je dejala Verdnikova. Nazadnje je ostala še Slovenska tiskovna agencija (STA), glavni vir informacij za vse medije v Sloveniji.

Vlada je nedavno za novo direktorico STA imenovala Alenko Paulin, ki je bila takrat zaposlena v kabinetu predsednika vlade, v preteklosti pa je bila med drugim pomembna članica SDS in tiskovna predstavnica te stranke. Agencija je kmalu za tem dobila tudi novega odgovornega urednika Boruta Meška. Od tedaj so opazne vsebinske razlike pri poročanju. Po prvem krogu volitev pa si je Meško dovolil brez privolitve novinarja spremeniti izjavo Danila Türka, tako da je poudaril njegovo trdno vez z "bivšim predsednikom Zveze komunistov" Milanom Kučanom. Tudi STA po novem uravnotežujejo nove novinarske sile, ki jih je to državno podjetje kupilo od Demokracije, sicer časopisa, katerega soustanovitelj je stranka SDS.

Če karkoli od zapisanega ni res in je "laž", kot pravi Janša, potem je gotovo dolžnost njegovega kabineta, da se na to odzove z odgovorom ali popravkom po novih določilih, ki jih je koalicija uzakonila z zakonom o medijih, sprejetem ravno zato, ker naj bi bili novinarji dejanski položaj predstavljali neuravnoteženo.