"Bolj levo kot desno"

Debata o krizi v informativnem programu TV Slovenija se je že prevesila v drugo uro, ko je predsednik RTV-jevega programskega sveta Stane Granda, zgodovinar in med drugim kolumnist tednika Družina, dal besedo naslednjemu govorcu. "Dr. Vezjak, prosim," je pozval filozofa Borisa Vezjaka, ki je član RTV-jevega programskega sveta, odkar so ga zaradi afere Piramida protestno zapustili štirje člani. "Hvala za besedo, sem dolgo čakal," je odvrnil Vezjak in že odprl usta. A še preden mu je uspelo nadaljevati, je Granda vzrohnel: "Oprostite, prosim, ko ste se javili, sem vas zapisal. Vzdržite se vaše nesramnosti, ker je imam dost! Nesramni ste!" Vezjak se je branil: "Veste kaj, nisem nesramen ..." Granda pa zviševal glas: "Nič ne veste, nesramni ste! Jaz sem vas takoj zapisal, ko ste dvignili roko. Ne zahtevajte posebnega privilegiranega položaja. In se ne smejte nesramno!" Vezjak je potem protestiral, da je petkrat dvignil roko in da ima priče, ki lahko to potrdijo. Granda pa je bil že prav besen: "Oprostite, jaz ne lažem. Vi lažete! Takoj sem vas zapisal ... Ne poslužujte se še laži. Sram vas naj bo!" Vezjak je tiho nadaljeval: "Mislim, da je tole malo čuden ton razprave ..." Predsednik programskega sveta RTV Slovenija pa je ostro končal pogovor: "Nič ni čuden. Vi ste čuden!"

Takšen nadrealizem na sejah RTV-jevega programskega sveta, ki ga je pred dvema letoma z "uglednimi osebnostmi" kadrovsko skoraj v celoti "uravnotežila" sedanja oblast, naj sicer ne bi bil nič neobičajnega. Prav tako naj ne bi bilo presenečenje, da je Granda malo kasneje, ko se je končala uro in pol trajajoča obravnava 5. točke dnevnega reda, ki je bila namenjena resnim opozorilom novinarjev informativnega programa TV Slovenija, da je televizijo v kratkem času zapustilo 15 uveljavljenih novinarjev in da je to razlog za alarm, ugotovil: "Vse, kar sem odnesel od dolge razprave, je, da ima novinar Vladimir Vodušek previsoko plačo."

Predstavnik zaposlenih, voditelj Odmevov Slavko Bobovnik, je sicer takoj protestiral. A medtem se je programski svet že lotil naslednje točke dnevnega reda.

Ohraniti standarde

Del torkove seje, na katerega so televizijski novinarji čakali dva meseca, je dejansko postregel z več informacijami o dogajanju v informativnem programu TVS. Novinarji so že septembra, potem ko so se že obrnili na druge RTV-jeve instance, programski svet pisno seznanili, da vse pogosteje prihaja do kršenja etičnih meril, zahtevne teme pokrivajo novinarji, ki se šele uvajajo, vse manj časa je namenjenega zunanji politiki ... Eden ključnih problemov pa so predvsem številni odhodi uveljavljenih novinarjev, do katerih je prišlo v manj kot letu dni. Samo za občutek: odšlo je petnajst novinarjev, od tega sedem v zadnjih dveh mesecih.

Predsednik programskega sveta dr. Granda se je septembra na novinarsko pobudo odzval zelo burno. Tudi na seji je povedal, da je bil "zelo prizadet", ker njihovo prvo pismo ni bilo podpisano z imeni novinarjev, kar naj bi bilo celo nekulturno. Kakorkoli že, svoja imena so pozneje prispevali skoraj vsi novinarji televizijskega informativnega programa.

Novinarji so torej v torek le dobili priložnost, da s svojo stisko seznanijo tudi najvišji RTV-jev organ. Tudi tokrat so še posebej opozorili na odhode številnih prepoznavnih imen. "Gre za prepoznavne, izdelane, izkušene ljudi, ki so si novinarsko ime ustvarili tukaj, pri nas. Novinarji smo se na programski svet obrnili zato, ker menimo, da bi morali tako množični in nenadni odhodi res prižgati rdečo luč ... Takšnih kadrov, ki so se več let izobraževali, namreč ni mogoče čez noč nadomestiti z novimi novinarji," je člane programskega sveta v živo opozorila predsednica aktiva novinarjev TVS Ksenija Horvat Petrovčič.

Ker se je programski svet otepal te teme in ker smo lahko slišali, da "ni zadolžen za kadrovska vprašanja" in da ni "odbor za delovne razmere", je RTV-jeva rimska dopisnica Mojca Širok pojasnila, da so se na svetnike obrnili predvsem zato, ker sta pred njimi dva zgodovinska trenutka: ker RTV uvaja parlamentarni kanal in ker bo Slovenija predsedovala EU. "Kako bi si torej vi v takšnem ključnem trenutku razlagali dejstvo, da naše uredništvo naenkrat zapusti toliko ljudi? Mi smo se vprašali, zakaj se to dogaja. Mi smo si poskušali odgovoriti. Spraševali smo naše urednike, šli smo po vseh instancah ... A nekatera vprašanja so še vedno brez odgovorov." Recimo, koliko bo parlamentarni kanal posegel v uredništvo in finance informativnega programa. Pa čeprav komunikacija z vodstvom teče.

Potem so svetniki zahtevali konkretne razloge za odhod novinarjev. "Razmere v naši redakciji. Način, kako mi ustvarjamo naše oddaje. Nova podoba naših informativnih oddaj mogoče, v katerih se marsikateri novinar ne najde več. Če bi nam šlo za denar, je to verjetno lažje doseči kje drugje," je naštevala Širokova, a opozorila, da v tem primeru še zdaleč ne gre samo za denar, saj si mnogi želijo delati prispevke in oddaje za javno televizijo, pa čeprav za nekoliko nižje plače. Res pa je nekatere zmotilo, da novinar in voditelj oddaje Vroči stol Vladimir Vodušek v pogodbi o zaposlitvi nima indeksnega vrednotenja, pa čeprav dela v javnem mediju. "Kolegi, ki delajo v notranjepolitični redakciji enako naporno in zavzeto, enako kvantitativno, se sprašujejo, zakaj imajo faktor 3.2, kolega pa pogodbo, ki ni indeksno ovrednotena. In zakaj dobi časovni termin, ki je neomejen." Ob tem razkritju je bilo sicer slišati, da so podatki o plačah tajni, a je še en predstavnik RTV-hiše v programskem svetu, Tom Zalaznik, spomnil, da je sodišče odločilo, da so ti podatki v javnem zavodu pač javni.

Tako novinarji. Vodstveni delavci TV Slovenija so bili bolj pomirjujoči. Odgovorni urednik informativnega programa TVS Rajko Gerič je povedal, da odhodov ni vesel, a da naj bi do teh prihajalo že 15 let. Res pa je, da dolgoletni sodelavci TVS opozarjajo, da do tako množičnih odhodov kvalitetnih novinarjev še ni prišlo. Zakaj torej odhajajo zdaj? Po Geričevem mnenju zaradi višjih plač. "Večina kolegov, ki je šla na nova delovna mesta, novim delovnim izzivom naproti, kakor so mi rekli, je šla za plačo, ki je višja od plače odgovornega urednika na TV Slovenija." Tudi direktor TVS Jože Možina se je strinjal, da so razlogi za odhode plačne narave: "Nekateri so bili zelo kvalitetni, pa so zelo malo delali. Zdaj so šli na boljše plače in bodo verjetno morali več delati." Vodstvo je obljubilo, da bo vrzel v informativnem programu zapolnila z iskanjem novih novinarjev ... Nekaj so jih celo že našli.

Teorije zarot

Seveda pa je vse najbolj zanimalo, kako se bo na stisko informativcev odzval programski svet. Jernej Pikalo in Boris Vezjak sta povedala, da sta nastop novinarjev doživela kot izrazito iskren in dobronameren ter da jim verjameta. Tudi nekateri drugi so dojeli, da gre za resnično velik problem. Predsednik komisije za informativni in izobraževalni program pri programskem svetu Tino Mamić se je denimo strinjal, da je informativni program TVS kadrovsko podhranjen, zato je predlagal njegovo okrepitev, ne le z dodatnimi novinarji, ampak tudi z več denarja. Ampak ...

Mamić je vseeno videl tudi temno plat novinarske akcije. Sumljivo se mu je zdelo, da je pobuda novinarjev TVS sovpadla "s politično akcijo dela novinarskega ceha doma in v tujini", na čelu katere "najdemo tudi nekaj novinarskih zgag, ki že grozijo, kako se bo drugo leto po volitvah, ko bodo prišli drugi na oblast, vse spremenilo". Tudi sicer naj bi novinarji po njegovem odšli, "ker se jim je ponudilo premalo", del odhodov pa naj bi bil tudi "pospremljen z veseljem", nikakor pa naj množični odhodi ne bi bili srhljivi. "Srhljiv je Auschwitz, srhljiv je Goli otok, ne pa odhod novinarjev." Navedel je tudi dokaz za to: "Ali je zaradi odhodov že odpadla kakšna oddaja? Ali so zaradi odhodov Odmevi postali krajši? Ali je zaradi odhodov Dnevnik brez kakšnega prispevka? Ne."

Predsednik programskega sveta Granda je bil po drugi strani "začuden zaradi nezaupanja do mladih", kar ga "zelo boli, kajti svet stoji na mladih in ne na nas, ki smo že počasi v odhajanju". Dodal je še, da je vsak nadomestljiv, in ponudil praktičen primer: ko sta umrla največja poznavalca srednjega veka pri nas, so zgodovinarji mislili, da je srednjega veka na Slovenskem konec, danes pa imajo odlične mlade raziskovalce. "Tako da moramo biti bolj optimistični." Ker so podobno menili tudi drugi, je Slavko Bobovnik kolege svetnike podučil, da novinarji TVS nimajo nič proti mladim, je pa problematično, če ti "niso imeli časa niti za običajne učne dobe, ki jim v novinarstvu pravimo tržnica. Obuli smo jim prevelike čevlje, nekateri so si jih sami, in to švedranje v teh prevelikih čevljih lahko zdaj vsi skupaj vidite na ekranih". In zato novinarji opozarjajo na padec standardov. Bobovnik je nato še dodal, da Odmevi res niso odpadli, bi bilo pa morda dobro, če bi.

Slišali smo lahko še več očitkov na račun novinarjev. Bolj izstopajoče nastope je imel gotovo eden najvišjih predstavnikov slovenske RKC, Ivan Štuhec, ki je novinarje med drugim obtožil, da so sami krivi, da jih svetniki sprva niso resno jemali. "Embalaža je bila popolnoma zgrešena in vam je padla še v napačen kontekst. In to je vaša odgovornost." Problem naj bi bil torej v tem, da so novinarji o razmerah na TVS napisali pismo in da je to po naključju sovpadlo z vseslovensko novinarsko peticijo proti cenzuri? Štuhec se je pozneje zapičil tudi v ugotovitev RTV-jeve dopisnice iz Italije, da so novinarji verjetno množično zapustili TVS tudi zato, ker se niso našli v novi podobi informativnih oddaj. "Če je kdo odšel zaradi kulis, za tistega bi jaz rekel, naj kar gre, če so mu kulise glavni razlog za njegovo delo. Če pa gre za kakšno drugo podobo, ne vem, za kakšno bi lahko šlo, bi bilo fajn vedeti, kje je problem," je bil ciničen.

Kakorkoli že, Štuhec je postregel s še eno nepozabno teorijo. Teorijo zarote. Čudno se mu namreč zdi, da so se odhodi novinarjev zgodili ob približno istem času. "Kaj so se zmenili ali kaj? Zakaj pa niso začeli odhajati po enemu letu? Zakaj niso začeli odhajati, potem ko je prišlo novo vodstvo? In zakaj se neki odhodi zgodijo tudi v neki medijski razgreti situaciji? ... Tu se lahko postavi vprašanje, ali ni morda načrtno destabilizacija TV Slovenija v ozadju?"

Slavko Bobovnik skoraj ni mogel verjeti, kaj je slišal: "Jaz ne vem, ali kolegica, ki odide iz te hiše z negotovim pogodbenim razmerjem v drugo hišo s še bolj negotovim pogodbenim razmerjem, s tem v prvi vrsti ne destabilizira sebe, ne te hiše."

A ni bilo videti, da bi večina programskih svetnikov (oziroma tisti, ki so sploh kaj spregovorili) njegove besede vzela prav resno. Pa čeprav je tudi sam programski svetnik. In čeprav je njegovi ugotovitvi, da je morda napaka, da ni programski svet o informativnem programu razpravljal že prej, pritrdil tudi direktor TVS Jože Možina. Bobovnik je pozneje kolegom svetnikom dejal, da bo "preslišal vse tiste tihe nasvete o tem, da potrebujem terapevta".

Vzdušje je že postajalo podobno tistemu na zasedanjih Zbora za republiko, ko se je k besedi priglasil član programskega sveta, akademik Janko Kos, in razpravo o informativnem programu še bolj približal delitvi na naše in vaše. Ocenil je namreč, da bi bilo treba, če so novinarji ne najdejo v novi podobi oddaj, pogledati, koliko je na RTV-ju levega in desnega. In kaj je ugotovil akademik, ki sebe ne uvršča niti na levo niti na desno? Da je oddaja Studio City "izrazito levičarska", a ji ne nasprotuje, "ker jo vodi moj bivši zelo cenjeni študent Štefančič". Da naj bi bila oddaja Hri-bar "bolj leva kot desna". Da naj bi poročanje o kršenju pravic Strojanovim in "izbrisancem" kazalo bolj leve poudarke. Tudi nekateri intervjuji Lada Ambrožiča naj bi bili preveč levi. Pa tudi v zunanji politiki se "bolj levo kot desno" poroča recimo o Blairu. S tem je akademik sprožil salve smeha v občinstvu, a je vseeno nadaljeval, da se enako dogaja pri poročanju o Sarkozyju in Royalovi, tudi poročanje o Putinu in Kasparovu "je spet bolj levoliberalno kot pa desno nacionalistično", o Bushu pa se menda že ves čas poroča bolj levo. Sicer pa naj bi bile tudi nekatere kulturne oddaje, ki jih delajo mlajši, "bolj leve kot desne". Pa čeprav tudi te delajo nekateri njegovi študentje.

Bolj ko so nekateri člani programskega sveta govorili, bolj se je videlo, da večina besed o stiski, o kateri so govori novinarji, ne sliši. Ali da jih noče razumeti. Na koncu je nekako prevladalo mnenje, da so novinarji odšli, ker so jim drugi ponudili boljše plače, da so tisti, ki ostajajo, nezadovoljni, ker imajo izbranci visoke plače in ker zahtevne teme dobivajo mlajši novinarji, poleg tega pa naj bi bili tako ali tako vsi zamenljivi ... In morda zato res ni nenavadno, da je predsednik programskega sveta na koncu od razprave odnesel le to, da ima novinar Vodušek previsoko plačo ...