Porodni krči nove oblasti

Pred letom in pol, julija 2006, so Socialni demokrati začeli iskati svojo identiteto. "Gibanje socialnih demokratov se je na Slovenskem začelo ob koncu 19. stoletja, uprlo se je dvema najmočnejšima gospodarjema: liberalnemu kapitalu in Katoliški cerkvi," so bile uvodne besede novega programa stranke, ki so ga tedaj sprejeli na kongresu, prvič po letu 1995. Naslov programa je bil Slovenija v vrhu sveta, med koreninami socialdemokratske misli pa so našli Primoža Trubarja, Franceta Prešerna, Ivan Cankarja in celo "generala, pesnika in človekoljuba" Rudolfa Maistra. Tedaj je stranka ciljala na 20 odstotkov sedežev v državnem zboru, v programu pa se je borila proti neoliberalizmu, ki naj bi bil na oblasti v devetdesetih.

Od tedaj se je marsikaj spremenilo. Danes, leto dni pred parlamentarnimi volitvami, so aspiracije višje, kritika neoliberalizma je otopela, identiteta pa je zakoličena v Borutu Pahorju. Tudi formalno. V primeru zmage na prihajajočih parlamentarnih volitvah, je sklenilo vodstvo stranke, bo njihov kandidat za predsednika vlade. Kdo je prvak v sedaj najmočnejši opozicijski stranki, sicer nihče ne dvomi, kljub temu pa se je stranki zdelo potrebno še po formalni plati izpostaviti Pahorja - morda zato, da se vprašanje, kdo naj bo strankin kandidat za mandatarja, sploh ne bi postavilo. To vprašanje se je namreč v primerljivih razmerah postavilo na Hrvaškem. Prav zaradi dvomov o mandatarski sposobnosti je Pahorjev socialdemokratski kolega Zoran Milanović namesto sebe za predsednika vlade predlagal najprej profesorja z zagrebške ekonomske fakultete Ljuba Jurčića, s čimer je izgubil pomemben del kredibilnosti. In po volitvah je napako priznal in si premislil.

Zaradi "razmer v državi", predvsem pa napovedi Janeza Janše, da lahko njegova vlada kadarkoli odstopi, bodo Socialni demokrati leto pred volitvami začeli še pogovore z morebitnimi ministri. "Ministrsko ekipo bi rad imel pred očmi do začetka poletja, ali vsaj v začetku volilne kampanje. Pošteno je, da se ve, kdo bo imel vajeti pomembnejših resorjev," pojasnjuje Pahor. Morda razumljivo. Vendar pa nobena stranka na Slovenskem doslej ni hitela v parlamentarni boj z izdelano ministrsko ekipo, saj ad hoc imenovani ministri v prostem času ne morejo konkurirati pravi vladi. Poleg tega je v stranki že sedaj določena "inflacija alternativnih ekip", raznih ad hoc ministrov in podobnih. Sprva so v stranki sestavili prvo "ministrsko" ekipo vodij strokovnih svetov stranke, nato je prišla na vrsto druga "ministrska" ekipa svetovalcev Boruta Pahorja in sedaj bo prišla na vrsto še tretja skupina izbrancev: morebitnih in potencialnih ministrov.

Sicer je tudi Pahorju jasno, da o pravi ministrski ekipi nima smisla resno govoriti, ker bo njena sestava odvisna od kompromisov z morebitnimi koalicijskimi strankami. A se bo s potencialnimi ministrskimi kandidati kljub temu začel pogovarjati že med božično-novoletnimi prazniki. Brez dvoma bo imena črpal iz prvih dveh že izdelanih ekip, v poštev pa pridejo predvsem pomembnejši državotvorni resorji, kot so ministrstvo za notranje zadeve, zunanje zadeve, finančno ministrstvo, pa tudi ministrstvo za gospodarstvo, družino in socialne zadeve, ministrstvo za promet in zdravje.

Na finančnem področju se kot Pahorjev svetovalec pojavlja bivši minister za socialne zadeve Vlado Dimovski. Na notranjem področju je eden od možnih bivši notranji minister Rado Bohinc, ki vodi strokovni svet stranke za notranjo politiko. Za vodenje prometnega resorja si bo verjetno prizadeval Patrick Vlačič, sedanjo gospodarsko politiko stranke kroji Franc Križanič, vodja Ekonomskega inštituta pri Pravni fakulteti. Svetovalka stranke za socialne zadeve je Andreja Černak Meglič, vodja Inštituta za socialno varstvo, svetovalec za šolstvo in šport pa Andrej Fištravec, sicer zagovornik zasebnega šolstva. Razmeroma močan Pahorjev svetovalec je še Lojze Ude, ki bi ga verjetno zanimalo ministrstvo za pravosodje.

Nato bo prišlo na vrsto pisanje novega programa z izbrano ministrsko ekipo. Pahor očitno želi po poti Zorana Jankovića, ki je na zelo konkreten način poleg ekipe ponudil še projekte. Pahor sedaj obljublja program, ki bo "uresničljiv". A kaj bi lahko bilo v njem? Tudi tukaj za zdaj ne gre brez porodnih krčev. Obstoječi "predprogram" z naslovom Stanje v državi, ki ga je stranka napisala zato, da bi se uprla mnenju, da nimajo vsebine, namreč nima avtorjev oziroma jih stranka ne želi razkriti. Pričakovali bi, da bo pri pisanju socialne ali finančne komponente dokumenta sodeloval Dimovski. A nam je povedal, da je sodeloval le pri javni razpravi.

Pomembnejšo programsko dimenzijo pomenijo davčna, socialna in finančna politika. Od socialdemokratske stranke bi pričakovali socialdemokratske politike, denimo širitev socialne države, zmanjšanje neenakosti ali celo povečanje davkov. A Pahor zagovarja tako imenovano "dinamizacijo socialne države", ne sicer neoliberalizma, kot pravi, gotovo pa "socialna država ne prenese premikov in sprememb, ki smo jim priča. Tudi socialna država mora biti bolj gibčna. Potrebno je priti do dinamičnega ravnovesja med konkurenčnostjo in solidarnostjo", pravi Pahor.

Druga pomembna programska politika bo odnos morebitne nove oblasti do medijev. "Drži, veliko vprašanje je razsežnost politike, ki je danes s svojimi lovkami v skoraj vseh podsistemih. Vprašanje je, ali je možno na neki pameten način umakniti politiko s področij, kjer je moteča," se sprašuje Pahor. Ima pa že prvi konkretni odgovor: zakon o RTV bo treba pripraviti na novo. "Preden bi ga dali v proceduro, bomo opravili pogovor s civilno družbo, strokovno javnostjo in opozicijo. Cilj je, da bi bila RTV kot javna BBC. In če bi bila vsota kritik prevelika, če bi se ponovno pojavili očitki, da si želi politika ponovno podrediti RTV, bi tak zakon umaknili," napoveduje Pahor.