Slovenija leta 2008

Leto 2008 niti ne bo tako zelo dramatično in polno velikih zasukov, kot eni upajo, drugi pa se bojijo. Manjše življenjske drame in nenavadnosti pa so neizbežne kot smrt.

Januar - Z novim letom Slovenija prevzame predsedovanje Evropski uniji. Zgodovina vstane in salutira, potem pa pol leta stoji v pozoru, tako da je konec junija nekoliko izčrpana. Sicer pa predsedovanje mine mirno, še zlasti po tem, ko slovenski premier in predsedujoči pol milijarde Evropejcev 12. marca 2008, po nekaj zaporednih nepoučenih pisarijah evropskega tiska, na Brdu skliče tiskovno konferenco in na njej pred otrplo novinarsko množico dve uri in pol na široko in šelesteče razgrinja Times, Repubblico, Monde in Sydsvenska Dagbladet, zraven pa govori ustrezne besede. Hud je. (slika 1)

Kamere mrzlično snemajo, pred televizijskimi zasloni je zbranih 230 milijonov ljudi. V medijskem svetu Unije vlada do konca našega vodenja osupel molk, vlade uradno proučujejo premierov nastop in na skrivaj pošiljajo delegacije domačih zornov v Ljubljano k avtohtonemu slovenskemu Zornu. Tudi domača javnost spremlja predsedovanje z ustrezno spoštljivostjo, le tu pa tam se na kako fasado prebeljene Ljubljane podela nerazgledana muha. Golobi so, skupaj s klošarji, pijančki in lahkimi dekleti nižjega razreda, pravočasno deportirani v različne dele Slovenije, tako da zraste nekaj lokalnih barikad, o katerih pa mediji patriotsko molčijo. (slika 2)

Še januar - Na hipodromu v Stožicah se konj spotakne ob grudo zledenelega snega in vrže jezdeca v dolgem loku čez ograjo, za katero se mirno sprehaja nekdo, ki je pretresljivo podoben Grimsu. Glavi trdo trčita. Sprehajalec pade v nezavest. Ko se zbudi, zagleda nad sabo sivo nebo z motnim soncem. Na sneg se pripravlja. Ja, kaj pa delam v tem življenju, kakšen pa sem, reče Grims.

Vstane, gre na vročo parlamentarno sejo in je ves čas tiho. Cukjati drobno prekrši poslovnik in ga vpraša, ali ima kaj povedati. Žal mi je za vse, reče Grims, se spet pogrezne v molk in od takrat v glavnem ne reče nič, razen če pomaga onemogli ženici čez cesto. Nihče ne ve, kaj mu je. SDS naslednji mesec iz neznanih razlogov pridobi 2,6 volilne točke.

Marec - Rusi nam pošljejo ladjo iz naslova deviznega dolga, hrvaške topnjače, rušilci in korvete se zatečejo globoko na jug v črnogorska pristanišča, Dalmacija ostane brez obrambe, naše pogajalske pozicije vizavi Zagreba se bliskovito izboljšajo. Ladja s ponosnim imenom Slovenija tako izpolni svoje poslanstvo in lahko mirno odpluje na enajstmesečno popravilo zaradi odbrušenega gredlja. (slika 3)

Maj - Naše enote na Kosovu in v Afganistanu so tik pred uporom, ker jim zmanjka kranjskih klobas, kislega zelja, astorja za pražen krompir, endivije in laškega piva. Največji problem je pivo. Janša se nujno sestane z Boškom Šrotom, v tednu dni skleneta sporazum, na Delu trepetajo. Na srečo takrat že imamo transportno letalo.

Še maj - Vodstvo slovenske centralne banke izpelje menedžerski odkup svoje ustanove.

Junij - Posnemati ga hoče neznano število visokih cerkvenih dostojanstvenikov. Šušlja se, da sta zadaj kardinal Rode in blejski župnik. Zaradi protestov množic faranov, ledenega molka vlade in zamolklih groženj Vatikana namero preložijo na boljše čase. (slika 4)

Še junij - Tine Hribar znova podpre desnico.

Julij - Pade prva klapa za "Saj gre, fantje, če le hočemo". To je že sedmi slovenski film, začet leta 2008. V dveh igra ustrezni minister. V enem ponudijo glavno vlogo Grimsu, da bi ga iztrgali iz letargije. Ne pomaga. Vlogo prevzame Aleksander Zorn, človek z največjim klobukom nad najbolj aristokratskim obrazom na Slovenskem in z najvišjim IQ-jem na vsakokratnem kvadratnem metru, na katerem trenutno stoji. Kljub vlogi iz principa in zaradi jetrnih težav še naprej grdo gleda.

Avgust - V svetu kulture (razen filma) je mrtvilo, le Nova revija se zdebeli za novih 150 strani. Nekoč jih bo tisoč, komentira Niko Grafenauer. Ne ve se, ali misli na število strani ali bralcev. (slika 5)

September, oktober - Začne se drama predvolilnega časa.

Vse do jeseni so zvezde še naprej naklonjene Borutu Pahorju. Dolgočasno postaja, kaj je temu ljudstvu. Septembra prvak SD kljub dopustom sedemkrat nastopi na nacionalni TV, izmenoma se mu posvečata Možina in Gerič; vsak ga smehljajoč se izpraša po trikrat. Za sedmi intervju se ne moreta dogovoriti, kdo ga bo opravil; stepeta se, si jih, fizično krepka, naložita in obležita, pogovor opravi Vladimir Vodušek Zavsečase.

Razen v SD vlada v svetu politike splošna nejevolja; v Golobičevih višinah iz temnih oblakov udarjajo na vse strani diskretne strele, Kresalova se nekoliko zapusti, Šrot se preveč posveča bratovim izdelkom, Erjavec je že politična preteklost. Janša in Bajuk prodata malim delničarjem, Bermudom in Našim Telekom, Luko Koper, Gorenje in nekaj manjših stvarc - pomaga nič, ponosno ljudstvo pod Alpami je nepodkupljivo ali pa je rabat premajhen.

Potem se v volilnem telesu nekaj prelomi; v slovenskem narodu, kljub površni sekularizaciji globinsko krščanskem, se prebudi refleks sočustvovanja s šibkejšim. Septembra pridobi Janša 10 odstotnih točk in nekdanji blesk v ugaslih očeh. (slika 6)

Narašča tudi Zares. Pahor dobi tik, zamenja tri vodje predvolilne kampanje in zaman išče rezervno tretje lice.

Oktobra se september ponovi, preostali kapital začne bežati iz države, Avstrijci kupijo Štajersko, na nacionalki je zmeda, Vasle besno vodi en Studio ob sedemnajstih za drugim, trava, zaradi tople grede vsa zelena in sočna, iz neznanih razlogov poleže. Cerkev pametno molči, da ne pokvari trenda. Zadnji dan oktobra je v Limbušu pri Mariboru ustanovljena dvaintrideseta zasebna univerza. V Framu so besni.

Pride november.

Pridejo tudi zadnje ankete pred volitvami: na vrhu je gneča. Na Popu se še zadnjič spopadeta Pahor in Janša; zadnji govori nekaj o lepljenju, oni mu tako primaže, da premier vse zvezde vidi. Odvržeta suknjiče, vse je v trenutku drobno, Slak zbeži v sosednji studio, Mate pošlje posebne enote. Škandal in veselje po vsej državi. Na volitvah grmeče zmaga ... (slika 7)

Izida ne izdamo, tega vam, mi kronisti prihodnosti, ne moremo napraviti, ker bi s tem lahko vplivali na prihodnje dogajanje, to pa nam kodeks prepoveduje. Samo nekaj drobnih indicev lahko zapišemo. Interpretacija je vaša.

Jože Dežman zleze v globoko jamo in noče več ven. Hrano mu dol v blagodejno temo mečejo dobri ljudje iz bližnjih vasi, rdečih in belih.

Šturm, ki ne more več v tajnosti pripravljati zakonov, ukaže ženi, naj bo jedilnik za vsak naslednji dan poslej strogo varovana skrivnost. V skladu z logiko navodila se doma več ne kuha; v zadnjem hipu zavijeta na burek, špagete ali krvavice s kislim zeljem.

Jambrek proda šest univerz z rektorji in vratarji vred, ker mora znova vzdrževati dvojčici.

Novi poslanci ubranijo cene v parlamentarni restavraciji (kosilo 1,3 evra).

Aleksander Zorn sname klobuk in si ga dolgo ogleduje. Gre v videoteko pri Šentjakobskem mostu in si sposodi Goldfingerja. In si ga dolgo ogleduje. V filmu nastopa mračna figura s klobukom, ki reže vratove, kot da bi bili iz masla, ne pa vratovine. Ježeš. (slika 8)

V svet in nazaj do nadaljnjega spet frčimo z Brnika.