Recesija je v Evropi

Napoved Ekonomskega inštituta pri Pravni fakulteti za Slovenijo ni ugodna. Decembrska raven naročil podjetij nakazuje umirjanje gospodarske rasti, cenovna pričakovanja se spet obračajo navzgor, primanjkljaj v blagovni menjavi se pospešeno povečuje, so izvedenci inštituta napisali v zadnji številki Ekonomskih gibanj. Podjetja so imela decembra lani za 10 odstotnih točk manjša naročila za izvoz kot decembra 2006, vseh naročil so imela za 7 odstotnih točk manj. Ti podatki še ne nakazujejo prekinitev gospodarske rasti, verjetno pa umiritev. Podobna gibanja naročil kot v Sloveniji ugotavljajo tudi podjetja na ravni EU. Novembra 2007 so bila skupna naročila podjetij v predelovalnih dejavnostih v uniji za 3 odsotne točke nižja kot v enakem mesecu leta 2006. Medtem ko v slovenskih predelovalnih dejavnostih zaloge nihajo, v EU od sredine 2007 stabilno naraščajo, pričakovanja o izvoznem povpraševanju se v predelovalnih dejavnostih v EU slabšajo tako hitro kot v Sloveniji, pričakovanja o skupnem povpraševanju pa še hitreje, pišejo analitiki ekonomskega inštituta.

A napovedi so take navkljub dejstvu, da se gospodarska rast pri poglavitnih partnerjih slovenskih podjetij še ni prekinila. Revija Economist vztraja, da se konjunktura v svetu nadaljuje. V tretjem četrtletju lani je bil bruto domači proizvod v članicah evroobmočja za 2,7 odstotka višji kot v enakem obdobju v letu 2006. V Avstriji je ta rast dosegla 3,3 odstotka, v Nemčiji 2,5 odstotka, Franciji 2,2 odstotka in v Italiji 1,9 odstotka. A ekonomisti v omenjenih državah popravljajo svoje gospodarske napovedi navzdol.

Kopičenje zalog v Nemčiji

Nemška vlada že ima pripravljen krizni program za primer, če se bodo gospodarske razmere v ZDA naglo poslabšale in bo tam nastopila gospodarska recesija, poroča tednik Spiegel. Jeseni so ekonomisti še napovedovali, da bo letošnja gospodarska rast v Nemčiji dosegla 2 odstotka, zdaj ocenjujejo, da bo največ 1,8-odstotna. V letu 2007 je imela Nemčija po podatkih zveznega statističnega urada 2,5-odstotno gospodarsko rast. Kazalnik zaupanja je v Nemčiji že padel na najnižjo raven v zadnjih 15 letih, čeprav večina ekonomistov gospodarske razmere v državi še zmeraj ocenjuje zelo ugodno.

Izvedenci inštituta za gospodarske raziskave (WIFO) za Avstrijo v letu 2008 prav tako napovedujejo upočasnitev gospodarske rasti. V letu 2007 je po njihovih podatkih dosegla realno 3,4 odstotka, letos bo dosegla 2,2 odstotka, v letu 2009 samo še 2 odstotka. Kot glavne razloge za to znižanje navajajo razmere na mednarodnih trgih, zlasti znižanje konjunkture v ZDA, ameriško finančno krizo in rast tečaja evra v primerjavi z dolarjem. Kreditna kriza na mednarodnih trgih traja, zaradi tega je na voljo manj posojil, pogoji financiranja se slabšajo, negotovost raste, kar zavira investicije, pravijo na WIFO. Rast tečaj evra zmanjšuje konkurenčnost industrijskih podjetij, ki je glavni steber gospodarske rasti v evroobmočju. Zaradi povečevanja razlik med gospodarsko rastjo in obrestnimi merami v Evropi in ZDA bo dolar verjetno še padal, zato bo gospodarska rast v evroobmočju letos realno dosegla 1,8 odstotka, v letu 2009 pa 1,7 odstotka. Zaradi visokih stopenj rasti hitro rastočih gospodarstev se bo rast na globalni ravni z lanskih dobrih 5 odstotkov letos znižala le na 4,5 odstotka, še dodajajo avstrijski analitiki. To je slab znak za Slovenijo. Nemčija in Avstrija sta glavna izvozna trga za slovenska podjetja. Če se proizvajalcem v teh državah kopičijo zaloge in zmanjšuje povpraševanje po njihovih izdelkih, imajo njihovi dobavitelji v Sloveniji manj naročil.

V Franciji ekonomisti prav tako že nekaj časa dvomijo, da bo ta država letos dosegla načrtovano 2,25-odstotno gospodarsko rast. Stopnja zaupanja potrošnikov se je decembra znižala na najnižjo raven od spomladi 2006, zasebna potrošnja, ki je eden od temeljev uspešnosti francoskega gospodarstva, se je novembra nepričakovano močno zmanjšala. Tudi v Italiji so gospodarske razmere vse težje.

Nemški ekonomisti opozarjajo, da podjetja ne bodo imela težav le s prodajo svojih izdelkov in storitev v ZDA, če bo dolar v primerjavi z evrom letos še dodatno močno padel, ampak tudi v hitro rastočih azijskih gospodarstvih, kjer je prav tako glavna valuta.

Stiglitz: Napovedi za ZDA so črne

Svetovno gospodarstvo je imelo nekaj dobrih let. Globalna gospodarska rast je bila močna, razlike med bogatimi in revnimi gospodarstvi so se zmanjševale. A kaže, da se dobri časi končujejo, piše Nobelov nagrajenec Joseph Stiglitz v članku za Project Syndicate. Cene nafte zaradi nesmiselne vojne v Iraku od leta 2003 galopirajo. V 70. letih so naftni šoki v nekaterih državah povzročili inflacijo, ponekod recesijo, ko so vlade dvignile obrestne mere, da bi zajezile rast cen. Nekatere države so se soočile z najhujšim: stagflacijo, piše ugledni ekonomist. Doslej so trije dejavniki pomagali blažiti posledice visokih cen nafte. Kitajska je z visoko rastjo produktivnosti, ki je temeljila na visokih investicijskih vlaganjih - tudi v raziskave in razvoj --, izvažala svojo deflacijo. ZDA so to izkoriščale za zniževanje obrestnih mer, kar je povzročilo nepremičninski balon, ker so bila poroštvena posojila na voljo vsakomur, le tistim ne, ki so jih pri življenju ohranjali samo še z aparati. Delavci so povsod po svetu sprejeli nižje plače in nižjo udeležbo pri rasti bruto domačega proizvoda.

"Ta igra je končana. Kitajska se sooča z inflacijskimi pritiski. Če bodo ZDA prepričale Kitajsko, da bo dvignila vrednost svoje valute, se bodo v ZDA in drugod po svetu dvignili življenjski stroški. S povečanjem uporabe biogoriv so se povezali energetski trgi in trgi hrane. Ker si ljudje, ki so se jim povečali prihodki, zdaj lahko kupijo hrano, se bo povpraševanje povečalo, letine bodo zaradi vremenskih nevšečnosti in podnebnih sprememb slabše, cene hrane pa bodo rasle - kar je smrtno nevarno za manj razvite države," opozarja Stiglitz.

Napovedi za ZDA so črne. Vprašanje je po njegovih besedah le, ali bo padec gospodarstva hiter in oster ali bo počasen in postopen. ZDA so svoje probleme že izvozile, ne samo s prodajo zastrupljenih poroštev in slabih finančnih praks, ampak z najšibkejšim dolarjem do zdaj, pravi Nobelov nagrajenec. Evropa bo zaradi tega imela velike težave z izvozom svojih izdelkov in storitev. Ker svetovno gospodarstvo temelji na močnem dolarju, bo nestabilnost na finančnih trgih draga za vse. Na globalni ravni se je sočasno preusmeril prihodek od držav uvoznic nafte k izvoznicam tega energenta in od delavcev po vsem svetu k bogatašem. Ni jasno, ali bodo delavci še naprej pripravljeni sprejemati zniževanje življenjskega standarda v imenu neuravnotežene globalizacije, katere obljube postajajo vse manj verjetne. Ekonomist Paul Krugman ugotavlja, da politika ZDA že 30 let nasprotno kot Robin Hood jemlje revnim in daje bogatim. Zdajšnja kriza je po njegovih besedah za politike, ki bi radi prišli v Belo hišo, priložnost, da to prakso spremenijo.

Joseph Stiglitz kljub težavam ZDA vidi svetlo točko. Viri za globalno rast so danes veliko bolj razpršeni, kot so bili pred desetimi leti. Motor za rast so bile v zadnjih letih države v razvoju. Tudi nekateri drugi ekonomisti so prepričani, da bo zmanjšanje ameriškega povpraševanja ob močni rasti Kitajske in Indije na globalni ravni imelo manjši vpliv kot pred leti. Investicijska banka Goldman Sachs je pred dnevi kljub temu opozorila, da bi recesija v ZDA lahko resno zamajala tudi gospodarstva drugod po svetu. Lester Thurow, profesor na Massachusetts Institute of Technology, opozarja, da dolar nikakor še ni izgubil svoje moči, zgodovinski podatki o razvoju gospodarstev namreč kažejo, da kitajska gospodarska storilnost in prihodek na prebivalca vsaj še sto let ne bo dosegla ameriške. Rezervna valuta je namreč lahko samo valuta svetovne velesile.

Tudi Stiglitz se strinja, da ima nižja rast ali celo recesija v ZDA kot največjem gospodarstvu na svetu globalni vpliv. Pričakujemo lahko znižanje globalne rasti. "Če bodo monetarne oblasti ustrezno odgovorile na inflacijske pritiske - da je večina uvožena, ne posledica rasti domačega povpraševanja -, bo mogoče najti ustrezen izhod. Če pa bodo dvignile obrestne mere, da bi dosegle inflacijske cilje, se lahko pripravimo na najhujše: novo epizodo stagflacije," pravi Joseph Stiglitz. Če bodo centralne banke izbrale to pot, bodo brez dvoma znižale inflacijo, a stroški v obliki izgubljenih delovnih mest, plač in domov bodo ogromni, svari ugledni ekonomist.

Kje se sežigajo strupene finančne smeti?

V tem tednu sta največji finančni ustanovi Citigroup and Merrill Lynch spet napovedali nove odpise slabih poroštvenih posojil, hkrati sta napovedali tudi nove finančne injekcije tujih investicijskih skladov, kar pomeni, da so bile banke v finančni krizi močno oškodovane in kriza nikakor še ni končana. Ekonomist Paul Krugman je v začetku decembra v časopisu International Herald Tribune napisal, da zaupanje na ameriškem finančnem trgu najbolj spodkopava dejstvo, da nihče ne ve, kje se "strupene finančne smeti sežigajo". Prav tako bo po njegovem mnenju globoko razočaran vsakdo, ki pričakuje, da bo ameriška centralna banka ali kdorkoli drug prinesel na mizo načrt, ki bo omogočil, da bo finančna kriza kar izginila.

Nekdanji guverner ameriške centralne banke Alan Greenspan je v teh dneh za časopis Wall Street Journal dejal, da je ameriško gospodarstvo že v recesiji ali tik pred njo. "Znaki so jasni. Recesija ne pride na mehak način, običajno jo naznani nestabilnost na finančnih trgih. Podatki o dogajanjih v zadnjih tednih jasno kažejo v to smer," pravi Greenspan. Februarja lani je prvič omenil, da ZDA grozi recesija, takrat je ocenil, da je verjetnost, da se bo to zgodilo, 33-odstotna, sredi decembra lani je to oceno povišal na 50 odstotkov, zdaj pravi, da je ta možnost prej večja kot manjša. Po mnenju analitikov so dodatni znak, da konjunktura v ZDA naglo peša, podatki o trošenju Američanov med decembrskimi prazniki. Ameriško ministrstvo za trgovino je v torek sporočilo, da se je prodaja v trgovini na drobno, ki je steber ameriške rasti, decembra lani zmanjšala za 0,4 odstotka. Decembra se je zmanjšalo tudi število delovnih mest, zmanjšala se je proizvodnja, pa gradnja novih stanovanj in prodaja stanovanj.

Guverner ameriške centralne banke Ben Bernanke kljub temu vztraja, da ameriško gospodarstvo letos ne bo zabredlo v recesijo, le rast se bo upočasnila. Enako menijo tudi v Mednarodnem denarnem skladu (IMF), kjer pa že napovedali, da bodo v naslednjem poročilu, ki ga bodo objavili prihodnji teden, 25. januarja, zaradi rasti cen nafte in posledic ameriške kreditne krize, znižali napoved za letošnjo svetovno gospodarsko rast. Oktobra so ocenili, da bo dosegla 4,8 odstotka.

Izvedenci Deutsche Bank napovedujejo, da se bo vrednost dolarja v primerjavi z evrom letos povečala za največ 5 odstotkov, potem ko se je lani znižala za 12 odstotkov. Pešajoče ameriško gospodarstvo bo po njihovi oceni dolgoročno imelo občuten vpliv na tečaj dolarja. Od avgusta lani je ameriška centralna banka kar trikrat znižala temeljno obrestno mero do 4,25 odstotka. Guverner Bernanke napoveduje, da jo bodo še zniževali, nekateri analitiki ocenjujejo, da bi maja letos utegnila znašati le še 3,75 odstotka.

Možnosti za nove članice EU slabe

Tednik Economist piše, da možnosti za nove članice EU iz Srednje in Vzhodne Evrope niso ugodne, saj so imele pretekle recesije v razvitih državah na nekdanje komunistične države velik vpliv. Te države, med njimi je tudi Slovenija, so v globaliziranem svetu v slabem položaju. Imajo skrb zbujajoča neravnovesja na makroekonomski ravni, v desetih letih jim ni uspelo reformirati sklerotične administracije, okostenelega visokega šolstva in rešiti problema preobljudene infrastrukture. Le lahkokategornici Sloveniji je uspelo prevzeti evro. Časopis kot dokaz o negativnem vplivu preteklih recesij na nove članice unije navaja podatek, da je leta 2001 recimo rast BDP v desetih nekdanjih komunističnih državah padla na vsega 2 odstotka. Londonska svetovalna hiša Capital Economics v zadnji analizi ugotavlja, da te države prodajo v ZDA le 1 do 2 odstotka blaga in storitev. Ameriška kriza zaradi tega neposredno na njihovo prodajo ne bo imela večjega vpliva, posrednega vpliva prek zmanjšanja rasti v članicah evroobmočja, s katerimi nove članice EU največ trgujejo, pa londonski analitiki niso ocenjevali.