Revolucija brez družbenega soglasja
Kako bo novi kazenski zakonik vplival na življenje prebivalcev Slovenije? Predstavljamo najbolj pomembne, nenavadne, vprašljive in v življenja posegajoče spremembe.
Pravosodni minister Lovro Šturm
© Matej Leskovšek
Institut zastaranja je eden od najpomembnejših porokov pravne varnosti, saj s pretekom časa, v katerem storilec ne stori novega kaznivega dejanja, zbledi potreba po kaznovanju in zbledijo dokazi. Zastaralni roki se z novim kazenskim zakonikom precej podaljšujejo, tudi do dvakrat (50 let za najhujša in 6 let za najlažja kazniva dejanja) in tako povečujejo represivnost države. Kratki zastaralni roki so namreč bistveni tudi zato, ker silijo sodišča k hitrejšemu obravnavanju zadev. Pri vsem skupaj je čudno, da so povsem nelogično ohranili instituta prekinitve in mirovanja, ki sta mogoča edinole, kadar obstaja delitev na relativne in zastaralne roke. A novi kazenski zakonik odpravlja razlikovanje med relativnimi in absolutnimi zastaralnimi roki, poznal bo le še slednje. Dr. Katja Filipčič z ljubljanske Pravne fakultete se sprašuje, ali to pomeni, "da se v primeru prekinitve zastaranja zastaralni roki sploh nikdar ne iztečejo, da je torej v takšnih primerih uvedena nezastarljivost". Argument piscev zakona in ministrstva, da jih odpravljajo zato, "ker je v praksi v določenih primerih povzročalo nejasnosti in težave", je strokovno gledano neresen.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
