Slovenska RKC in hrvaški obalni pas

Slovenski cerkveni denar se je že pred časom napotil v hrvaško primorje. Tja se je prek svojih podjetij in njihovih hčerinskih družb odpravila Nadškofija Maribor. Vendar pa njihove projekte spremljajo velike težave. Oblasti stroje ustavijo, še preden se dobro ogrejejo, slovenska RKC pa dobiva sloves najbolj osovraženega investitorja na hrvaški obali. Najprej je na Hrvaškem izbruhnila afera glede projekta Kraljestvo oljk na Braču, kjer je izvajalec v imenu mariborske nadškofije podjetje Sole Orto, podobna pa je tudi zgodba iz Opatije.

Mariborska nadškofija na Hrvaškem ne nastopa kot neposredni investitor. Tako tudi v Opatiji deluje prek splitskega nepremičninskega podjetja Akord, d. o. o., katerega izključni lastnik je eden od holdingov nadškofije - Zvon Ena. Akord pa ima dva direktorja, Vojteha Reismana in Simona Zdolška, ki je hkrati tudi predsednik uprave holdinga Zvon Ena.

Zakaj se je zapletlo na Braču? Kraljestvo oljk je ambiciozen projekt pozidave 135 hektarjev obalnega pasu, kjer na bi zraslo luksuzno pribežališče za bogate, sestavljeno iz več luksuznih vil z ogrevanimi bazeni, hotela s šestimi zvezdicami in celo lastne male cerkvice. Namesto podjetja Akord na Braču nastopa že omenjeno podjetje Sole Orto, katerega direktorica je Mateja Vidnar, sicer članica uprave holdinga Zvon Ena, pomembno vlogo pri projektu pa je odigral slovenski podjetnik splitskega rodu Ivan Kapetanović, med drugim podpredsednik Združenja krščanskih poslovnežev in dober prijatelj Lojzeta Peterleta. Kapetanoviću je na Braču uspelo pristojne lokalne veljake prepričati o spremembi namembnosti s katoliškim denarjem poceni kupljenega kmetijskega zemljišča v zazidalno-turističnega in dela so se začela lani poleti. Vendar pa so si Kapetanovićevi sogovorniki zaradi pritiskov javnosti premislili in ustavili postopek prekvalifikacije. Dela na za turistično dejavnost prvovrstni zemlji so bila tako še vedno zgolj dela na kmetijskem zemljišču, dela na črno. Policija se je odzvala hitro in prepovedala vse nadaljnje posege v prostor, zoper Vidnarjevo in Kapetanovića pa vložila kazenske ovadbe.

Veliko bliže želenemu cilju so nepremičninski odposlanci slovenske cerkve v Opatiji. Tri novogradnje, ki rastejo le nekaj korakov od morja, naj bi bile končane še pred poletjem. Čeprav je bil kompleks prvotno mišljen za potrebe hotelske dejavnosti (to naj bi predvidevalo tudi gradbeno dovoljenje), bo po zadnjih, sicer neuradnih podatkih, prodan po kosih za luksuzna stanovanja. Vendar pa so tudi ta posel spremljale velike težave. Lokalne oblasti so gradnjo večkrat ustavile, domnevne nepravilnosti pa je preiskovala celo policija, ki je ugotovila, da gre za gradnjo prek dovoljenih gabaritov. A tudi te ovire so v Akordu znali prebroditi, saj državni in lokalni organi zdaj gradnje ne preprečujejo več. Vendar pa v lokalnem okolju na nove nepremičnine še vedno gledajo postrani. Pa ne le zato, ker so grajene s slovenskim ali cerkvenim denarjem. Gre namreč za pozidavo le nekaj metrov od morja. Gre tudi za kar tri nove stavbe, kjer je prej stala ena. Nove stavbe se raztezajo na okoli 600 kvadratnih metrih, prejšnja pa zgolj na 100. Poleg tega so nove nepremičnine tudi za nadstropje ali dve višje. In ne nazadnje, k ugledu investitorja prav nič tudi ne pripomore dejstvo, da so zadnji lastniki vilo Arentz, ki je prej stala na tem mestu, poklonili občini Opatija pod pogojem, da se v njej naseli otroški vrtec. Odločitev, ki je v nasprotju z zadnjo željo lastnikov, je sicer sprejela občina.

Ker novogradnja moti domačine, ki opozarjajo predvsem na nesorazmernost novih stavb in slabo vključenost v okolje, smo za komentar poprosili Nadškofijo Maribor in dobili naslednji odgovor: "Zvon Ena vodi uprava, ki deluje s polnimi pooblastili in je samostojna pri sprejemanju poslovnih odločitev." Za vse ostale informacije naj bi se obrnili na upravo holdinga Zvon Ena, od koder pa do zaključka redakcije nismo prejeli pojasnil. Odgovor nadškofije je formalno seveda korekten.