Boj za državne jasli

Če je veljalo, da je v Sloveniji mati vseh afer neraziskana trgovina z orožjem, ji je ta oblast pridala še eno neraziskano trgovino. Velika afera aktualne oblasti sta prodaja Mercatorja in konspirativni avgustovski sestanek pri predsedniku vlade, kjer naj bi se poleti 2005 akterji dogovorili o podrobnosti prodaje najboljšega soseda. Nadaljevanje te zgodbe je znano. Država je Mercator prodala pod zelo ugodnimi pogoji, novi lastniki so odstavili tedanjega predsednika uprave Zorana Jankovića, v parlamentu je bila po podobi vladne koalicije oblikovana preiskovalna komisija, računsko sodišče je ugotovilo, da obstaja veliko možnosti, da je bila ena od posledic dogovora oškodovanje državnega premoženja, Ljubljana pa je dobila novega župana.

Ponovimo osnove. Avgusta 2005 je v vladni palači sestankovalo pet ljudi. Andrijana Starina Kosem, tedanja sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo, Igor Bavčar, šef uprave Istrabeneza, Boško Šrot iz Pivovarne Laško, Janez Janša in Matjaž Gantar, KD Holding. Po provladni interpretaciji Gantarja na samem sestanku sicer ni bilo, saj se je s predsednikom vlade pogovarjal sam, nekaj minut pozneje. Takšna interpretacija sestanka tudi pravi, da se omenjena direktorja gospodarskih družb s premierom nista pogovarjala o prodaji Mercatorja, pač pa je šlo za sestanek o gospodarski diplomaciji in "o anorganski rasti preko akvizicij". Druga interpretacija je do vlade manj prijazna. Na sestanku naj bi se akterji dogovorili o prodaji Mercatorja, v zameno pa naj bi Pivovarna Laško upravljanje Dela prepustila ljudem, ki so naklonjeni vladi. Dogajanje v naslednjih mesecih je pritrdilo drugi interpelaciji. Vsi trije gospodarstveniki so kupili državne deleže Mercatorja, Delo je spremenilo uredniško politiko.

Nekaj so domneve in posredni dokazi, nekaj drugega pa izjave vpletenih. V zadnjih mesecih sta dva od petih sestankovalcev pritrdila drugi interpretaciji. Prvi je bil Boško Šrot v decembrskem intervjuju za Delo in prejšnji teden tudi Andrijana Starina Kosem v intervjuju za Večer.

Prebujeni spomin

"Delnice Mercatorja smo pošteno plačali. Kupnina je presegala takrat veljavno borzno vrednost. Res pa je celoten posel potekal ob hudih izsiljevanjih in celo grožnjah predsednika vlade," je decembra v intervjuju za Delo dejal Boško Šrot. "Celotna zgodba se je pričela zaradi ambicij predsednika vlade po obvladovanju časopisa Delo". Šrot trdi, da je bilo Delo vseskozi Janšev cilj, Mercator pa pot do njega. Ni nepomembno omeniti, da je Pivovarna Laško jeseni leta 2005 Mladini na podobna vprašanja odgovarjala drugače - v gospodarski družbi sestanka in prodaje niso želeli komentirati ali podrobneje pojasnjevati. A takrat še ni bilo vojne proti tajkunom, konstelacija političnih razmerij in gospodarskih interesov je bila pač drugačna.

Pivovarna Laško pa ni edina, ki je spremenila svoje mnenje. Podobno je z Andrijano Starino Kosem. Nekdanja državna sekretarka, ki je danes postala oster kritik politike Janeza Janše in njegovih sopotnikov, je še nedavno trdila, da je bila prodaja Mercatorja racionalna odločitev in da je država pri njej iztržila največ, kot je lahko. V že omenjenem intervjuju za Večer pa je stopila korak nazaj in nakazala, da bi lahko razkrila še kakšno podrobnost. "O konkretnem poslu, pri katerem sem sodelovala, ne bom govorila. Iz magnetograma zaslišanja pred preiskovalno komisijo, ki jo je takrat vodila Polonca Dobrajc, je razvidno, da sem bila kot predsednica nadzornega sveta Kada opozorjena, naj ne govorim o podrobnosti posla Mercator, ker bom za to povabljena na zaprto sejo, ker bomo govorili o poslovnih skrivnostih ..." Zaprte seje potem nikoli ni bilo, parlamentarna komisija se je Mercatorja na široko ognila. "Davkoplačevalci se lahko upravičeno vprašajo, kaj počne ta komisija za njihov denar, če bom tja ponovno povabljena, bom pojasnila, kaj vem."

Danes ni najbolj jasno, zakaj Kosmova ne želi povedati, kaj pravzaprav ve, in zakaj se njen pogled na prodajo Mercatorja spreminja. Je pa zato o njej in njeni vlogi pri Mercatorju govoril Šrot v Delu. "Andrijana Starina Kosem je nasprotovala takšnemu načinu sklepanja posla. Upirala se je temu, da bi se v posel vključevalo Delo. Bila je pod hudimi pritiski predsednika vlade." Trditve o preiskovalni komisiji in o tem, kako nekdanja državna sekretarka v parlamentu ni smela povedati, kar je želela, je težko preveriti. Magnetogram omenjenega zaslišanja namreč ni dostopen. Kljub javni seji poslovnik parlamentarne preiskovalne komisije določa, da si lahko zapisnike preiskovalne komisije, dokler ta še ni končana, ogledajo le sodišča in državni organi.

Branko Marinič, ki je na mestu predsednika omenjene preiskovalne komisije zamenjal Polonco Dobrajc in za katerega je bila prodaja Mercatorja "javna in transparentna", pravi, da se komisija z Mercatorjem ne bo več ukvarjala. Prav tako pred komisijo še enkrat ne bo povabil Andrijane Starine Kosem. "Gospa je že pričala in to, kar danes govori po medijih, je drugače, kot je pred komisijo. Meni se zdi ta oseba zelo nekredibilna."

Poslanec SDS se ne moti, ko pravi, da je Kosmova nekajkrat spremenila svoje mnenje. V prvem obdobju Janševe vlade naj bi bila prav ona tista, ki je izvrševala politiko političnih odprodaj državnega premoženja. Tako je recimo o Mercatorju mesec dni po sestanku v vladni palači na Odmevih dejala, da bi težko pristala na tezo o netransparentni prodaji podjetja, "prej bi tukaj izpostavila problem nekonsistentnosti poročanja medijev oziroma lobijev, ki vplivajo na pisanje medijev". Danes je interpretacija ravno nasprotna, njen sedanji politični sopotnik Boško Šrot pravi, da je bil medij del kupčije pri prodajanju Mercatorja.

Dejstvo, da je Kosmova v svojih izjavah nekonsistentna, še ne pomeni, da nima prav. Pomeni le, da bo imela težave z dokazovanjem svojih stališč. Po kuloarjih sicer že nekaj mesecev krožijo govorice, da se bodo pojavile SMS-sporočila in prepisi elektronske pošte, ki naj bi dokazovali, kako je politika poskušala vplivati na prodajo Mercatorja in pisanje medijev.

Fantomska komisija

Popuščanje pri Mercatorju pa je samo del spopada, ki se je te dni razplamenel med Kosmovo in vlado. V intervjuju za Večer je razkrila še nekaj drugih podrobnosti. Še najbolj obtožujoče so trditve o skrivni komisiji, ki naj bi odločala o prodaji deležev Kada in Soda. "Po direktivi iz političnih vrhov je bila formirana neformalna komisija, ki se je sestajala ob četrtkih pred sejo vlade v vladni palači ... V njej so sedeli predsednika uprav Tomaž Toplak in Marko Pogačnik, ministra Bajuk in Vizjak, Zvonko Ivanušič in Borut Petek." Po zatrjevanju nekdanje državne sekretarke naj bi ravno ta neformalna skupina dajala navodila nadzornikom paradržavnih skladov, komu in na kakšen način naj se prodaja državno premoženje. Prodaje naj bi bile vnaprej dogovorjene, bile naj bi posledice pritiska "novih lobistov", ljudi, ki so se po volitvah pridružili krogu SDS in so se "nenadoma videli ob državnih jaslih", ljudi, ki so "dobili od predsednika vlade koncesije, ki so jih za politične in lastne interese izvajali z urejanjem lastniških razmerij kadrovskih rešitev v gospodarstvu". Kosmovi naj bi bilo pač dovolj komuniciranja z družino Petek, Domnom Zavrlom, Darkom Njavrom, "raznimi generali in drugimi lobisti, ki so takoj po sestavi vlade začeli krožiti po Sloveniji". In kazen za njen upor? Izključitev iz stranke ter medijski napadi v provladnem Slovenskem tedniku.

Nekaj dni po intervjuju so omenjeni zanikali obstoj neuradne komisije. Zanikal jo je Andrej Bajuk, ki pravi, da je Kosmova zelo vprašljiva osebnost. Zanikal jo je tudi Pogačnik - direktor SOD-a je dejal, da so lani objavili več kot 13 javnih razpisov, na katerih so ponudili 60 kapitalskih naložb, od teh jih je bila večina prodanih prek javnega razpisa. Pogačnik sicer ni omenil, da javnega razpisa, sistema prodaje, ki naj bi že v samem izhodišču izključil možnost neformalnih dogovorov in političnih pritiskov, v času prodaje Mercatorja sploh ni bilo.

Navedbe v intervjuju je zanikal tudi nekdanji tajnik v kabinetu predsednika vlade Borut Petek, zanikal jih je tudi Darko Njavro. Pripadnik specialne brigade Moris je za POP TV izjavil, da je nekdanja državna sekretarka oseba, ki je svoj položaj zlorabila v času prejšnje službe in ki bo enako storila tudi danes, ko dela za Pivovarno Laško. Kosmova naj bi tako v neki družbi leta 2005 dejala, da po "preteku te vlade želi pridobiti toliko denarja, da njej in njeni družini ne bo treba več v življenju delati". Njavro, ki je zaposlen kot vodja varnosti v invalidskem podjetju Slovenskih železnic, je sicer sam večkrat obiskal predsednike uprav nekaterih večjih podjetij, recimo Žigo Debeljaka ali pa bivšega vodjo Adrie Airways Iztoka Malačiča.

Obtoževanje in protiobtoževanje pa je vseeno razkrilo pomembno podrobnost. Kosmova je v intervjuju dejala, da so jo motili "razni generali", ljudje, ki so lobirali po Sloveniji. Izraz general je pomenljiv. V policijskih zapiskih, povezanih z odkrivanjem domnevnega kaznivega dejanja pri gradnji brniškega stolpa, se je namreč pojavila enaka beseda. Osumljeni Tomaž Žibert je v enem izmed pogovorov omenil tudi Toneta Krkoviča - "Tone, general naš" naj bi namreč sodeloval pri lobiranju za Vegrad. V prisluhih pa je omenjena tudi "manevrska struktura".

Omemba vojaških činov pa ni edina pomenljiva podrobnost. Janez Janša se je na obtožbe nekdanje državne sekretarke odzval zelo medlo. V času njegove vlade naj bi bilo ustanovljenih veliko različnih komisij, ki so odločale o prodaji državnih podjetij, neformalna združenja pa naj ne bi igrale nobene vloge. "Mogoče je, da je imel kdo kakšne druge namene ali želje, vendar mu v mandatu te vlade to ni uspelo". Podrobneje obtožb ni želel komentirati, to so namesto njega storili Petek, Njavro in drugi.

Spopad med Andrijano Starino Kosem in Janezom Janšo je torej prišel v novo fazo. Najhujši problem pri vsej zgodbi pa niso umazane podrobnosti, ki jih razkrivajo akterji, ampak dejstvo, da se ne spopadata dva različna koncepta razumevanja politike in vodenja države, pač pa koncepta politike, ki sta si med seboj zelo podobna. Gre za spopad med "starimi" in "novi člani" SDS o tem, kdo bo imel več vpliva, kdo bo lahko nadziral poslovanje velikih podjetij in kdo bo pri tem poslu največ zaslužil. V tej vojni ni žrtev in napadalcev, v tem spopadu ni nihče nedolžen.