Računica brez študentov

Pred nekaj dnevi so bili javno objavljeni podatki o tem, kaj bi najraje študirala naslednja generacija študentov. Razmerje med razpisanimi mesti na fakultetah in prijavami je pokazalo, da so bodoče študente spet daleč najbolj pritegnile umetniške akademije. A te že tradicionalno vpišejo zelo malo študentov. Za študij dramske igre in umetniške besede na AGRFT, ki je dosegel rekordno, kar 920-odstotno povpraševanje, je denimo razpisanih le 10 mest, zanje pa se poteguje 92 kandidatov. Bodoči bruci so sicer s prijavami najbolj navalili še na medicino, pravo, družboslovne študije, arhitekturo, računalništvo in informatiko, ekonomijo, varnostne in policijske vede ... Najmanj prijav je prispelo za najrazličnejše študije fizike, tudi teologijo ter pomorstvo in promet ... Med rednimi študijskimi programi pa se le na enopredmetni študij splošnega jezikoslovja na ljubljanski filozofski fakulteti za zdaj ni prijavil niti en študent.

Na programe v študijskem letu 2008/98 se bo sicer mogoče prijaviti še dvakrat, a prve prijave vseeno najbolj jasno pokažejo, kakšne so preference bodočih študentov. In te so zanimive. V oči gotovo najbolj bode podatek, da se je v nasprotju z večino javnih fakultet - seveda pa še zdaleč ne vseh -, ki so lahko zadovoljne z odzivom bodočih študentov, na večino zasebnih visokošolskih zavodov za zdaj prijavila le peščica kandidatov. Na naši edini zasebni univerzi, Univerzi v Novi Gorici, se je tako le na visokošolski študij gospodarskega inženiringa na letošnjem prvem razpisu prijavilo sorazmerno veliko število bodočih študentov, saj so razpisali 60 prostih mest, prejeli pa 50 prijav. Na vseh ostalih smereh je bilo prijav bistveno manj, na univerzitetnem študiju inženirske fizike pa sta se kljub 40 prostim mestom prijavila le dva kandidata.

Od težavnosti do lokacije

Še bolj borni se zdijo podatki o vpisu na nekatere samostojne zasebne visokošolske zavode. Ne sicer na vse, saj je visoka šola za dizajn, ki tokrat prvič vpisuje študente, doživela pravi naval, oblegane so bile tudi nekatere druge visoke šole, precejšen interes pa so bodoči študentje pokazali tudi recimo za Evropsko pravno fakulteto v Novi Gorici, ki sta jo soustanovila Peter Jambrek in Miha Pogačnik. Fakulteta za državne in evropske študije, ki jo je Jambrek na Brdu pri Kranju soustanovil s Tonetom Jerovškom in ki naj bi naslednje leto poleg podiplomskih prvič vpisala tudi dodiplomske študente, pa bi lahko svoj prvi vpis označila kot porazen. Na 70 prostih mest na rednem univerzitetnem študiju javne uprave so se namreč prijavili le trije kandidati, na 70 prostih mest na izrednem študiju pa zgolj en kandidat.

Na Fakulteti za državne in evropske študije menijo, da je razlog za tako majhen interes predvsem v tem, da so bodoči študentje premalo informirani o njihovi fakulteti, ki je doslej izvajala le podiplomski študij. Na fakulteti domnevajo, da je morda na odločitev potencialnih študentov vplivalo tudi to, da so jih na informativnih dnevih seznanili s tem, da gre za zahteven študij. Krivi naj bi bili tudi mediji. "Upoštevati pa morate tudi medijsko gonjo proti zasebnim fakultetam in negativno kampanjo, ki smo ji bili priča prav v času prvega prijavnega roka. Širila se je celo vest, da diplomanti ne bodo dobili javno veljavne diplome." Kljub temu ne razmišljajo o tem, da univerzitetnega dodiplomskega študijskega programa ne bi izvajali, "nasprotno, menimo, da se bo vpisalo več študentov, kot pa je na razpolago koncesioniranih vpisnih mest. Po naših prepričanjih in izračunih se bo vpisalo okoli 100 študentov in prav tako smo prepričani, da se bo dober glas o novem dodiplomskem študiju takoj razširil, tako da bo v naslednjem letu vseh 70 koncesioniranih mest izpopolnjenih že v prvem vpisnem roku, od tu dalje pa samo še navzgor".

Optimistična napoved, a kot kažejo izkušnje novogoriške Fakultete za uporabne družbene študije (FUDŠ), težko uresničljiva. Vsaj na kratki rok. Fakulteta, ki so jo ustanovili dekan Borut Rončevič in predavatelji Matej Makarovič, Matevž Tomšič in Janez Povh, je lani, ko je začela vpisovati študente, za program uporabnih družbenih študij razpisala po 70 prostih mest za redne in izredne študente. A je na koncu vpisala le 59 rednih (na spletu ljubljanske univerze se sicer pojavlja številka 43) in 7 izrednih študentov. In vse kaže, da letos ne bo bistveno drugače. Tudi letos so za redni študij uporabnih družbenih študij razpisali 70 prostih mest, a ga je za prvo željo pri vpisu navedlo le 22 bodočih študentov. Za izredni študij so tokrat razpisali manj mest, le 20, a za zdaj so prejeli le dve prijavi. Tudi njihov novi dodiplomski študijski program informatika v sodobni družbi potencialnih študentov še ni prepričal, saj se je na 80 prostih mest za redni študij v Novi Gorici in Novem mestu skupno prijavilo le 17 kandidatov. Na izredni študij pa se ni prijavil še nihče.

Na FUDŠ kljub temu pravijo, da ni razloga, da katerega od programov ne bi izvajali. Še več, interes za njihove programe ocenjujejo kot zadovoljiv, "saj je večji kot lani, čeprav je generacija manjša in je vpis na mnogih družboslovnih študijih upadel". Zakaj potem niso prepričali več kandidatov? Na FUDŠ zagotavljajo, da je njihov predmetnik "boljši in bolj mednarodno primerljiv kot pri konkurenčnih programih", težava pa je po njihovi raziskavi v tem, da ima ta le majhen vpliv na odločitev kandidatov. Poleg tega naj bi imele ljubljanske ustanove vedno prednost, tudi zato, ker se želijo študentje osamosvojiti od staršev, in to po možnosti v Ljubljani, medtem ko so sami na skrajnem zahodu Slovenije. Zadnji argument se zdi sicer najmanj nenavaden, saj naj bi njihova fakulteta prav s svojim sedežem v Novi Gorici prispevala k regionalizaciji ... Sicer pa tudi na FUDŠ, tako kot na Jambrek-Jerovškovi fakulteti, za majhen interes potencialnih študentov krivijo močno negativno kampanjo: "Ta kampanja, ki jo vodijo nekateri politični krogi in nekateri posamezni vplivni profesorji z Univerze v Ljubljani in ki jo izdatno podpirajo nekateri osrednji mediji, je usmerjena proti novim zavodom, še posebej proti FUDŠ. Ob vsaki javno objavljeni raziskavi - po tem, ko so nam očitali pomanjkanje raziskovalnega dela - nas napadajo z vseh koncev. Še posebej pa se ta kampanja pospeši ravno v času enega meseca pred vpisnimi roki. Tako je bilo lani in tudi letos ... Predvsem pa se očitno vsako leto vsi ukvarjajo z našim vpisom, čeprav je na javnih univerzah cela vrsta programov z manjšim vpisom, pa to nikogar ne gane ..."

Čeprav so kandidati izrazito majhen interes pokazali tudi za druge zasebne visokošolske zavode, recimo za Visoko šolo za tehnologijo polimerov, Visoko šolo za upravljanje in poslovanje ter Visoko šolo za tehnologijo in sisteme, sta pravkar opisani fakulteti vredni še posebne pozornosti. Obe naj bi se namreč (skupaj z Evropsko pravno fakulteto) vključili v bodočo novo slovensko univerzo, poimenovano Nova univerza. Šesta slovenska univerza nasploh in druga med zasebnimi za zdaj sicer ostaja le na papirju, saj ji je pristojni organ sveta za visoko šolstvo nedavno onemogočil pridobitev vseh potrebnih dovoljenj za ustanovitev. A njeni ustanovitelji so že napovedali, da bodo ne glede na ovire vztrajali. Ustanovitev Nove univerze, ki so ji nekateri očitali predvsem pomanjkanje redno zaposlenega profesorskega kadra, med katerim naj bi bilo tudi kar nekaj upokojencev, naj bi bila tako le še vprašanje časa. A kot kaže, bi se morali pobudniki Nove univerze najprej poukvarjati z vprašanjem, kako k vpisu nagovoriti študente.

Še posebej zato, ker na javnih fakultetah z dolgoletno tradicijo vlada velik interes po zelo podobnih študijskih programih. Za 575 vpisnih mest na ljubljanski Fakulteti za družbene vede se namreč poteguje 832 kandidatov, za 475 vpisnih mest na Fakulteti za upravo pa 653 kandidatov. Dekan Fakultete za upravo Srečko Devjak meni, da je razlog za zanimanje za njihovo fakulteto v tem, da so študentje vedno bolj osveščeni, da je za dobro zaposljivost izredno pomembna izbira fakultete, ki ima tradicijo in je dobro prepoznavna. "Študentje prepoznavajo, da je za kakovost študija pomembno povezovanje fakultete z inštitucijami v evropskem prostoru, mednarodne akreditacije programov, izmenjave in povezanost z delodajalci, kar se je že uveljavilo na Fakulteti za upravo in tudi na drugih fakultetah Univerze v Ljubljani." Prodekanka za dodiplomski študij na Fakulteti za družbene vede Monika Kalin pravi, da je zanimanje za študij na FDV tradicionalno visoko, saj ponuja "aktualne in evropsko primerljive študijske programe, ki smo jih po bolonjski reformi vsebinsko prenovili, ne da bi pri tem padli v past poenostavljanja ali deakademizacije študija. Po drugi strani FDV zaposluje številne mednarodno uveljavljene pedagoge ter vztraja pri kakovosti študijskih programov. To so konkurenčne prednosti FDV, ki jih dijaki in bodoči iskalci zaposlitve pač prepoznavajo".

Preštevanje študentov

Podatek o majhnem zanimanju za študij na nekaterih zasebnih fakultetah in navalu na podobne študije na javnih fakultetah postavlja v nenavadno luč tudi politiko visokošolskega ministrstva. Sedanja vlada je namreč doslej pokazala veliko razumevanja za zasebne visokošolske pobude, navsezadnje je že ob začetku mandata objavila dokument, v katerem je podprla razdrobitev slovenskega visokošolskega prostora na sedem do deset univerz, od katerih bi jih bila polovica zasebnih. Poleg tega je takratni visokošolski minister Jure Zupan ves čas ponavljal, da je študentov družboslovja preveč in da so težko zaposljivi, zato je zmanjševal vpisna mesta na nekaterih javnih fakultetah, obenem pa je novim zasebnim družboslovnim fakultetam podelil koncesije in jim tako omogočil državno financiranje. Med dobitniki koncesij so tudi programi bodoče Nove univerze. Koncesije ima sicer danes večina zasebnih študijskih programov.

Kako na ministrstvu komentirajo dejstvo, da se bodoči študentje za zdaj ne solidarizirajo ravno z njihovo politiko? Tudi sami ugotavljajo, da so na "regijskih" samostojnih visokošolskih zavodih za kandidate zanimivejši visokošolski strokovni programi, univerzitetni pa nekoliko manj. Regijski študijski visokošolski strokovni programi so tako zasedeni kar 97,1-odstotno, zasedenost na samostojnih visokošolskih zavodih in Univerzi v Novi Gorici pa je skupno nekaj manj kot 60-odstotna; res pa je, da se število prijavljenih na zasebnih visokošolskih zavodih povečuje. No, res je tudi, da se povečuje število zasebnih visokošolskih zavodov. Na ministrstvu ob tem pravijo, da je treba vedeti, "da je razpisanih mest v zasebnem šolstvu na državni ravni okoli 8 odstotkov, delež prijavljenih pa je po prvem prijavnem roku letos na zasebnih visokošolskih zavodih 5-odstoten". Sicer pa je njihovo stališče, da je pomembno, "da so možnosti za vpis odprte, pomembno je mlade tudi temeljito seznaniti o študijskih programih pred vpisom v povezavi z zaposlitvenimi možnostmi, kar je odločitev vsakega posameznika".

Pa to res drži? Dušan Mramor, dekan Ekonomske fakultete v Ljubljani, ki je v zadnjih letih prav tako dobila kar nekaj konkurenčnih zasebnih visokošolskih zavodov, a jih sami ne vidijo kot neposredno konkurenco, saj imajo le sami kot edina fakulteta v Sloveniji v svetu ugleden certifikat EQUIS, se s tem ne strinja. "Večkrat sem že poudaril, da se kot dekan ne morem strinjati s prakso, da se je omejil vpis fakulteti, ki ima edina mednarodno akreditacijo, in to pod obseg, ki ga je skupaj s programom potrdil svet za visoko šolstvo," je kritičen Mramor. Ministrstvo za visoko šolstvo jim je namreč letos namenilo 80 vpisnih mest manj od že potrjenih pri pristojni instituciji. Tako so namesto 600 razpisali 560 mest na rednem univerzitetnem študiju, namesto 400 pa 360 mest na visokošolskem strokovnem programu. Na skupno 920 mest se je marca prijavilo kar 1496 bodočih brucev. Mramor je zato prepričan, da je določenemu številu dijakov država onemogočila študij na najboljših fakultetah in da so temu pritrdili tudi rezultati razpisa.