Svet 2000

Dr. James Watson, elitni znanstvenik, Nobelovec, odkritelj DNK (1953) in duhovni oče projekta Človeški genom, je nedavno butnil s stolov publiko na prestižni kalifornijski univerzi Berkeley, kjer je imel priložnostno predavanje z naslovom Iskanje sreče. Najprej je prisotnim razložil, da obstaja tesna zveza med barvo kože in spolno slo: "Zato imate latinskega ljubimca, nikoli pa še niste slišali za angleškega ljubimca - le za angleškega pacienta." Mnogi so se že ob tem divje zdrznili. Ko jim je zatem razložil še, da so debeli ljudje precej bolj srečni od suhih in v dokaz priložil slajd z anoreksično manekenko Kate Moss, je nekatere v grozi zgrabil krč. Kaj se gre? To, kar govori, se za Nobelovca ne spodobi! Je to znanost!? Ko je 72-letni genij dodal, da moške bolj privlačijo debele ženske, da izpostavljenost soncu povečuje spolno slo in da plešasti moški bolje seksajo, so nekateri odšli. Zdelo se jim je, da je šel tokrat predaleč. Tisti, ki so ostali, so se le živčno hihitali. Kaj nam bi rad prodal? Nove dogme? Nove hipoteze? Nič, legendarni dr. Watson je hotel s temi malimi, tabloidnimi anekdotami zgolj navezati na izsledke raziskav proteina pom-C, kreatorja različnih hormonov, ki določajo barvo kože, razpoloženje in presnovo maščobe. No, večina tistih, ki so poslušali predavanje, je dahnila, ježeš, kaj pa javno mnenje!

Javno mnenje

Saj res - kaj pa javno mnenje? Za začetek, javno mnenje znanosti niti ne opazi. V glavnem jo ignorira. Češ: kdo pa to razume? Nobelovec je zato hotel le znanost podati v jeziku, ki ga javnost razume... Znanosti je hotel dati rob. In želo. Rekel si je, šit, znanost odkrije nekaj usodnega in prelomnega, mediji pa to potem ruknejo v rubriko "Pa še to". Hja, rekel si je, šit, pride takole konec leta, mediji se ozirajo nazaj in iščejo dogodke leta, toda vedno se spomnijo le na politične puče, prometne nesreče in naravne katastrofe, medtem ko znanosti ne opazijo. Reči je hotel: ne prezrite nas! Znanosti je hotel dvigniti ratinge. Povsem upravičeno. Leto 2000 je bilo sicer leto, ko je berlinski zid še enkrat padel (Miloševića so zrušili, Koreji sta se zbližali, Eliana so vrnili Kubi, Castro je postal junak Maradone), ko so Američani z volilnim zavlačevanjem in grotesknim preštevanjem glasov le na fin način reprizirali Miloševićevo volilno zavlačevanje in groteskno preštevanje glasov, ko so mnoge uklenjene, nesamostojne deželice še enkrat bučno in pirotehnično pokazale, da hočejo slediti slovenskemu snu (Severna Irska, Baskija, Korzika, Zahodna Sahara, Kašmir, Čečenija itd.), ko sta človek in narava poskrbela za mnoge eksplozivne katastrofe, o katerih bodo še dolgo v 21. stoletje snemali filme, in ko se je izkazalo, da so skrivnostno izginulega Raoula Wallenberga, švedskega diplomata, ki je med II. svetovno vojno rešil več Židov kot Oskar Schindler, v resnici ubili Stalinovi Rusi, toda leto 2000 je bilo obenem nedvomno tudi leto znanosti.

Genom

Če ste spremljali letošnjo ponudbo znanosti, se vam je zazdelo, da ste v neskončnem supermarketu. Znanost je bila letos res na spidu. Kot da so si znanstveniki rekli: evo, ker ni več velikih Ideologij, ki bi spreminjale svet, bomo to storili mi! Monumentalno odkritje človeškega genoma, motorja evolucije, bo spremenilo svet. S tem smo bližje večnosti kot kdajkoli, medtem ko so rasisti bližje smrti kot kdajkoli, saj je bila stranski produkt raziskav človeškega genoma ugotovitev, da "koncept rase nima nobene genetske in znanstvene osnove".

Planet Mars

No, do sedaj smo tudi mislili, da naj bi se življenje razvilo spontano na Zemlji in da naj bi bilo življenje ekskluziva Zemlje, toda letos so znanstveniki - ob novem planetu v naši galaksiji in ob treh novih planetih zunaj naše galaksije - odkrili tudi, da lahko živi organizmi, recimo mikrobi, prilepljeni na kak asteroid ali pa komet, preživijo potovanje skozi naš sončni sistem in da je v tem smislu zelo verjetno, da je življenje na Zemljo pred kakimi štirimi milijardami let res prišlo iz vesolja, morda celo z Marsa. Brez velikega medijskega pompa že pripravljajo vesoljske misije, ki bodo v naši galaksiji, po možnosti med Venero in Marsom, iskale "naseljivi planet", do katerega naj bi se dokopale že v desetih letih.

Znanstveni supermarket

Znanost je letos res pokazala zobe na vseh frontah: nova zdravila za raka, aids, Alzheimerja, shizofrenijo, viruse... odkritje, da je zemeljska skorja nastala precej hitreje, kot smo mislili... izolacija kromosoma, ki povzroča Downov sindrom... transplantacija živca... lociranje dveh izgubljenih egipčanskih mest, ki sta potonili pred 1.500 leti... in seveda, znanost je dognala, da citalopram pri ljudeh ubija nakupovalno mrzlico... da za nasilje v družbi niso krivi nasilni filmi... da pitje kave pri kadilcih blokira raka na mehurju... da potapljanje nima nevarnih učinkov na možgane... da bomo lahko kmalu merili vesoljske potrese, ki jih povzročajo črne luknje... da je ženska, ki jo je Michelangelo izklesal leta 1524 (Noč), v resnici umirala za rakom na dojki... in da isti zakoni veljajo za živa bitja, potrese in borzo. Oh, in za vojne, puče, atentate, volitve, korupcijo in nore krave. Nekateri "zagovori" odkritij štejejo 140.000 strani! Ne preseneča, da je bil Einstein, kot piše Dennis Overbye v knjigi Einstein in Love, tako zaljubljen vase. Lahko si mislite, kako se počuti šele znanstvenica, ki je odkrila, da je skrivnostni, "božanski" nasmeh da Vincijeve Mona Lize (1506) le optična prevara, saj da ga opazimo le, če Mona Lizo gledamo v usta, sicer pa ne, s čimer so padle teorije o nosečnosti, astmi, obrazni paralizi in patološkem škrtanju z zobmi.