Desant čez Dragonjo

Bila je sreda, 29. november. Nekoč zdavnaj je bil 29. november dela prost dan, praznik, Dan republike. Ker je bilo v parlamentu za 30. november predvideno glasovanje o novi vladi, se je vlada dr. Andreja Bajuka sestala na zadnjem sestanku. Vladne seje navadno sicer potekajo v četrtek, zaradi glasovanja o novi vladi pa se je ekipa dr. Bajuka sestala že v sredo.

Na dnevnem redu je bila med drugim informacija o posegih v prostor na levem bregu Dragonje. Pred meseci so namreč Hrvati ob Dragonji začeli graditi nekakšno ribogojnico. Poseg ob Dragonji je problematičen zaradi več reči. Prvič, gre za ozemlje, katerega status ni jasen, saj ob spodnjem toku reke Dragonje meja še ni označena. Hrvaška meni, da je levi breg Dragonje hrvaški, Slovenija pa opozarja, da levi breg Dragonje leži v katastrski občini Sečovlje. Sečovlje pa so nedvomno v Sloveniji. Poseg v prostor ob Dragonji je sporen tudi za to, ker gre za t.i. mokrišče, torej posebej občutljiv biotop. Mokrišča pa so z eno od mednarodnih naravovarstvenih konvencij, ki jo je ratificirala tudi Slovenija, zaščitena.

Ko je minister za okolje in prostor dr. Andrej Umek poročal, kaj se dogaja na levem bregu Dragonje, je bil nesrečen. Menil je, da bi moralo zunanje ministrstvo zaradi nedovoljenih posegov v prostor v Zagreb poslati protestno noto. Tudi zunanji minister Lojze Peterle tistega dne ni bil vesel. Ob predlogu, naj ministrstvo, ki ga je vodil, pošlje protestno noto, ni bil navdušen, saj v informaciji o dogodkih na levem bregu Dragonje ni našel elementov, ki bi lahko služili kot povod za nov protest. Potem pa je v razpravo posegel predsednik vlade dr. Andrej Bajuk. "Dajmo izjavo, da je katastrska občina Sečovlje slovenski teritorij, pa konec!" je menil.

Potem pa se je začela razprava na seji vlade zaostrovati. Na seji vlade so začela nastajati čudaške ad hoc koalicije. Predsednik vlade in predsednik Nove Slovenije dr. Bajuk je želel pokazati odločnost, njegov strankarski kolega in zunanji minister Lojze Peterle pa je ponavljal, da ne najde razloga za novo protestno noto. Ministrski predsednik Bajuk je vztrajal, da je treba nekaj narediti. Potem pa se je domislil čolna. Zakaj ne bi inšpektorjem ministrstva za okolje in prostor na pomoč priskočila policija? Ob tem se je predsednik vlade začudil, zakaj policija vztraja, da je treba do ozemlja, ker se je pripetil sporni poseg v prostor, potovati po cesti, če pa ima policija na voljo čoln.

V razpravo se je vključil obrambni minister Janez Janša. Ocenil je, da gradbeni poseg v prostor ni najhujša reč, ki se dogaja na levem bregu Dragonje. Še huje je, ker so hrvaški geodeti v zaselkih ob meji na hiše nabili hrvaške hišne številke, čeprav so leta 1998 slovenski geodeti na iste hiše nabili slovenske hišne številke. Opozoril je, da je gre za problem konkretnih ljudi. Razglabljati je začel, kako se morajo počutiti ljudje, ki nekega dne na svojih hišah najdejo hrvaške hišne številke. "Jaz predlagam, da policija te ljudi zaščiti," je sklenil. Na kakšen način? Tako, da bi slovenska policija patruljirala po objemnih zaselkih. Tako, da bi zagotovili "stalno prisotnost" policije. "To ni konflikt," je ocenil Janša "Konflikt bo, če bo skušala kaj narediti hrvaška stran."

Notranjega ministra dr. Petra Jambreka na sestanku vlade ni bilo. Namesto njega se je oglasil državni sekretar Vinko Gorenak, sicer Janšev strankarski kolega. Prav nič vesel ni bil, ko je slišal predlog, naj ministrstvo za notranje zadeve zagotovi stalno prisotnost slovenske policije na levem bregu Dragonje. "To bo izzvalo hrvaško policijo," je opozoril. "To pomeni na nek način spopad," je dodal. In še enkrat podčrtal, kam zadeva vodi: "Računati je treba na fizični spopad." Tistim, ki niso povsem razumeli, je posledice predloga predočil zelo konkretno: "Tu gre za dva policista, ki se bosta streljala."

Obrambni minister Janša se z oceno državnega sekretarja Gorenaka ni strinjal. Prepričan je bil, da Hrvaška ne bo reagirala s silo. Spomnil se je slavnih dni osamosvojitvene vojne, ko je teritorialna obramba prevzela nadzor nad objektom na Trdinovem vrhu, ki ga je pred tem uporablja jugoslovanska vojska. In v vseh teh letih hrvaške enote niso nikoli reagirale na način, ki bi lahko pripeljal do konflikta. Janša je ob tem omenil, da je prisotnost Slovenske vojske na Trdinovem vrhu izboljšuje naše pogajalske pozicije glede meje. Vinko Gorenak je bil še vedno proti predlogu, povedal je, da brez odsotnega ministra Jambreka predloga ne more sprejeti, predsednik vlade pa je naročil, naj notranjega ministra nekako najdejo.

Potem je v razpravo posegel dr. Lovro Šturm, šolski minister. Dr. Šturm je pred časom vodil tudi slovensko komisijo za mejo in si je zato nekoč teren ob Dragonji osebno ogledal. Neka malenkost mu ni bila jasna. Na kakšen način bo slovenska policija pripotovala do zaselkov, kjer naj bi bila stalno prisotna. "Bo šla naša policija skozi mejni prehod?" je vprašal. Ali pa bo šla kar v akcijo?

Vprašanje ministra Šturma je morda zvenelo naivno. Gre pa za ključno vprašanje. Kako naj policija pride v zaselke, do katerih se po cesti pride le tako, da greš najprej čez mednarodni mejni prehod? Bo šla policija prek carine s potnimi listi ali osebnimi izkaznicami? Bo hrvaškim carinikom prijavila orožje? Bodo orožje švercali? Bodo policisti forsirali Dragonjo? Bodo policaji kot tifusarji v iz filma Bitka na Neretvi vpili: "Preko vode do slobode!" Se bodo odločili za helikopterski desant?

Obrambni minister Janša je postregel z odgovorom. "Ta država redi tristo specialcev, ki znajo tja priti tudi po pesku."

Predsednik vlade dr. Andrej Bajuk je potem diktiral sklepe. Pod točko pet je pisalo: "Vlada Republike Slovenije nalaga Ministrstvu za notranje zadeve, da takoj zagotovi stalno prisotnost policije na levem bregu Dragonje v katastrski občini Sečovlje."

Naslednji dan je parlament potrdil ekipo ministrov, ki jo je predlagal dr. Janez Drnovšek. Ministrstvo za notranje zadeve sklepa, da mora zagotoviti stalno prisotnost na levem bregu Dragonje v katastrski občini Sečovlje, ni uresničilo. Drnovškova vlada je po treh tednih sklep Bajukove vlade preklicala.