10. 7. 2001 | Mladina 27 | Svet
Haaške vislice
Bo sojenje Slobodanu Miloševiću res nepristransko?
Pot do mednarodne pravice, ki je na klop za obtožence končno posadila tudi Slobodana Miloševića, je bila dolga in zapletena. Na njej je bilo veliko ovir, ki so jih večinoma postavljale posamezne države, sklicujoč se na svojo suverenost. Sodišče in tožilstvo, ki ga vodi razvpita tožilka Carla Del Ponte, sta eden od zadnjih poskusov za zagotovitev mednarodne pravice, ki se vleče že nekaj stoletij. Vse se je začelo leta 1474, ko so v nemškem Breslauu sodili Petru von Hagenbachu zaradi "nasilja nad Bogom, zakoni in ljudmi." Mož je namreč dovolil svojim enotam, da nekaznovano ropajo po osvojenem mestu in ubijajo civilno prebivalstvo. V naslednjih stoletjih je bilo le malo uspešnih poskusov sojenja vojnim zločincem. Prvi resnejši poskus mednarodnega sojenja se je zgodil šele po prvi svetovni vojni, ko so zavezniki ustanovili mednarodno kazensko sodišče. Kljub temu pa se je sojenje odgovornim za prvo svetovno vojno spremenilo v farso, saj je bilo leta 1924 v Leipzigu za hude zločine v prvi svetovni vojni obsojenih 12 bolj ali manj nepomembnih oficirjev nemške armade.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
